Ljubljanska gostilna Å estica je s svojo gostinsko dejavnostjo priÄela že leta 1776, zaslovela pa je s priljubljenima jedema, golažem in vampi. Å tevilni gostje so po navadi naroÄali poloviÄno porcijo golaža in poloviÄno porcijo vampov na istem krožniku, zato se je jedi prijelo ime »malo meÅ¡ano«. Jed je Å¡e danes v ponudbi gostilne.
Tradicionalne jedi iz regije

LJUBLJANA: Malo mešano ali golaž vampi

DOL PRI LJUBLJANI: PeÄena teleÄja kraÄa s prilogo
KulinariÄno podobo Dola pri Ljubljani sooblikujeta predvsem gostilni Vegov hram ter domaÄija Pr' KraÄ. Ena od hiÅ¡nih kulinariÄnih posebnosti kmetije Pr' KraÄ, je prav gotovo PeÄena teleÄja kraÄa, ki jo postrežejo z razliÄnimi sezonskimi prilogami.

TRZIN: Trzinska klobasa
V Trzinu naj bi Å¡e v 19. stoletju delovalo veliko mesarjev, ki so izdelovali tudi klobase. Danes se znaÄilne lokalne klobase imenujejo trzinske klobase ali trzinke in jih pripravljajo z zeljem, repo ali žganci. Prvi vikend v maju v Trzinu pripravijo Florjanov sejem, kjer vam postrežejo tudi s trzinskimi klobasami.

DOMŽALE: Domžalski šobelj
Ponudba gostiln v Domžalah temelji pretežno na nekdanjih prazniÄnih kmeÄkih jedeh s konca 19. stoletja. Domžalski Å¡obelj oz. gorenjski želodec je ena takih jedi. Maso iz svinjskega mesa in prosene kaÅ¡e nadevajo v želodec ali Äreva ter jo postrežejo hladno kot narezek ali toplo s prilogami.

MENGEŠ: Mengeški bizgec
MengeÅ¡ slovi predvsem po dolgi tradiciji izdelovanja harmonik in drugih glasbil. Njihova kulinariÄna posebnost pa je okusna enolonÄnica, katero je v 19. stoletju pisatelj Janez Trdina poimenoval »bizgec«. Jed sestavljajo kislo zelje in repa, jeÄmenova kaÅ¡a, korenje, peterÅ¡ilj in kos prekajenega mesa.

KOMENDA: Svinjska peÄenka s praženim krompirjem
V Komendi so bili nekoÄ znani po izdelovanju posod za pripravo hrane, med drugim tudi potiÄnikov za peko potic. Leta 1929 so ustanovili tudi lonÄarsko zadrugo. Njihovo kulinariÄno ponudbo zaznamuje verjetno ena najbolj sploÅ¡no razÅ¡irjenih prazniÄnih jedi, svinjska peÄenka s praženim krompirjem, ki jo odliÄno pripravijo v gostilni ÄŒubr.

VODICE: Vodiške preste
V Repnjah domujejo Å¡olske sestre svetega FranÄiÅ¡ka Kristusa kralja, ki igrajo pomembno izobraževalno vlogo na podroÄju kulinarike. Ta izvira iz dolgoletne tradicije kuharskih teÄajev, na katerih so si Å¡tevilna dekleta in mlade žene v preteklosti pridobivale znanje osnov kuharstva. KulinariÄni predstavnik obÄine so VodiÅ¡ke preste, ki pa so danes žal le ostanek nekdaj moÄno razvejane rokodelske dejavnosti v tem kraju.

KAMNIK: TrniÄ â€“ sir z Velike planine
Kamnik z okolico se ponaÅ¡a z imenitno kulinariÄno ponudbo, združeno pod skupno znamko Okusi Kamnika. Ena izmed znaÄilnih jedi v projektu je sir TrniÄ, ki velja za posebnost Velike planine. S slanim sirom hruÅ¡kaste oblike, ki jih okrasijo z lesenimi rezljanimi »pisavami« so po tradiciji fantje obdarovali svoja dekleta.

LUKOVICA: Trojanski krofi
Kulinarika obÄine Lukovica je povezana z delovanjem ÄŒebelarskega centra Slovenije in z znamenitimi trojanskimi krofi. Slednje že od leta 1961 cvrejo v Gostilni Trojane. V veÄ kot petdesetih letih so jih ocvrli že okoli 100 milijonov. Polnjeni so z razliÄnimi nadevi in posipani z raznimi posipi in ni Slovenca, ki bi se peljal mimo Trojan in se ne bi ustavil v poznani gostilni na krofih.

MORAVÄŒE: Nadevane teleÄje prsi
MoravÄe so veÄini obiskovalcev poznane kot izhodiÅ¡Äe za prijetne izlete in za nedeljska kosila v tamkajÅ¡njih gostilnah. V gostiÅ¡Äu Peterka pripravljajo priljubljene nadevane teleÄje prsi, ki so ena od standardnih nedeljskih jedi. Njihova posebnost je v nadevu, ki ga vsaka gospodinja pripravi nekoliko po svoje.

LITIJA: Jetrnica
ÄŒeprav so bile jetrne klobase eden od najbolj znaÄilnih izdelkov na kolinah skoraj v vseh pokrajinah po Sloveniji, se je njihovo izdelovanje najbolj množiÄno ohranilo prav na obmoÄju Litije in Zasavja. Poznanih je veÄ receptur, a nadev naj bi vedno vseboval meso in maÅ¡Äobo iz praÅ¡iÄje glave, jezik, potrebuÅ¡ino, jetra, prepraženo Äebulo, proseno kaÅ¡o in zaÄimbe.

ŠMARTNO PRI LITIJI: Valvasorjev krožnik
Na gradu BogenÅ¡perk pri Å martnem je Janez Vajkard Valvasor ustvaril svoje temeljno delo Slava vojvodine Kranjske, ki je izÅ¡lo leta 1689 in velja za izjemen primer popisa lokalne zgodovine in kulture. Lokalna jed Valvasorjev krožnik po njem nosi le ime, ni pa povezana s prehranskimi navadami njegovega Äasa. Na krožniku je hrustljavo peÄen svinjski hrbet s prilogo.

DOBREPOLJE: Gobova juha z žganci
Rodovitna Dobrepoljska dolina je obdana z gozdovi, v katerih rastejo gobe. Nabiranje gob ne predstavlja le dodatnega vira dohodkov za lokalno prebivalstvo, ampak tudi sezonsko popestritev družinskih jedilnikov. Gobova juha z žganci je po navadi glavna jed oziroma enolonÄnica. Okus ajdovih žgancev se odliÄno ujame z okusom gob.

IVANČNA GORICA: Stiški sir
V razvoju prehranske kulture so imeli pomembno vlogo samostani, ki so veliko prispevali k izobraževanju. Izdelovanje sira je med najveÄjimi tradicijami velike veÄine samostanov. V edinem Å¡e delujoÄem cistercijanskem samostanu na naÅ¡ih tleh, v StiÄni, izdelujejo stiÅ¡ki sir, ki slovi po izjemnem okusu, h kateremu pripomoreta kakovostno mleko ter predvsem kakovostno krmljenje krav.

VELIKE LAÅ ÄŒE: Poprtnik
Vsakdanje in prazniÄno prehranjevanje z jedmi iz žit, zelenjave, stroÄnic in skromno zastopanega mesa sta stoletja oblikovali prehransko podobo velikolaÅ¡ke obÄine. Poprtnik je vrsta božiÄnega obrednega kruha. Ker je prazniÄni kruh, je temu tudi primerno izdelan iz najboljÅ¡e bele moke ter okraÅ¡en s testenim okrasjem. V Velikih LaÅ¡Äah so pred leti ponovno zaÄeli oživljati izdelovanje poprtnikov.

GROSUPLJE: Kruh in pekovsko pecivo Pekarne Grosuplje
V Pekarni Grosuplje v svoj proizvodni program uvajajo že davno pozabljene vrste kruha in pekovskega peciva. Z inovativnimi tehnoloÅ¡kimi posebnostmi, ki temeljijo na stoletnih izkuÅ¡njah naÅ¡e kruÅ¡ne kulturne dediÅ¡Äine, s posebnimi edicijami kruhov spremljajo vse veÄje praznike. Kruh, pletenice, ptiÄke in ostalo pekovsko pecivo prodajajo v vseh Mercatorjevih prodajalnah.

Å KOFLJICA: Slastna barjanska divjaÄina v omaki
V obÄini, kjer se stikajo Ljubljansko barje, cvetoÄi travniki in bogati gozdovi, so vsi pogoji za sobivanje Äloveka z naravnim okoljem, kar vkljuÄuje tudi njegove prehranske navade. Bližina Ljubljanskega barja in gozdovi nudijo dovolj divjaÄine za pripravo divjaÄinskih jedi. Ena takih je Barjanska divjaÄina, katero vam postrežejo v Gostilni PetkovÅ¡ek.

IG: KoliÅ¡Äarsko kosilo
Pred okoli 6500 leti so obmoÄje Ljubljanskega barja naselili poljedelci in si tam postavili koliÅ¡Äa. Podrobne raziskave arheologov so odkrile vrsto znaÄilnosti prehranske kulture koliÅ¡Äarjev, ki so lahko odliÄno izhodiÅ¡Äe in izziv za lokalno sodobno kulinariÄno ponudbo. Sodobno koliÅ¡Äarsko kosilo sestavljajo živila, ki naj bi jih po arheoloÅ¡kih raziskavah poznali in uživali že koliÅ¡Äarji. Kosilo nudijo v lokalni gostilni Gerbec.

BOROVNICA: Postrv iz Pekla
Naravna posebnost obÄine Borovnica je divja soteska Pekel z veÄ slapovi. Ob njenem zaÄetku je tudi istoimenska gostilna, ki slovi po postrvih pripravljenih na razliÄne naÄine. Ujamejo jih neposredno iz bazena, v katerega se steka bistra voda iz slikovite soteske. Druga posebnost obÄine so nasadi ameriÅ¡kih borovnic. Konec julija vsako leto tudi pripravijo osrednjo prireditev Dan borovnic.

LOGATEC: Vinski štruklji
Sodobno kulinariÄno podobo Logatca ustvarja vrsta gostiln in t.i. turistiÄnih kmetij odprtih vrat. Ena takÅ¡nih je prav gotovo IzletniÅ¡ka kmetija Å inkovc, kjer lahko okusite znaÄilne logaÅ¡ke jedi. Izrazita logaÅ¡ka posebnost so prav gotovo soÄni vinski Å¡truklji, ki jih najprej speÄejo, potem pa jih zalijejo Å¡e z vinom.

VRHNIKA: Prešce
PreÅ¡ce so kruÅ¡ni hlebÄki, s katerimi so obdarovali otroke in reveže na praznik vseh svetih, ponekod tudi na Martinovo. V imenu hlebÄkov se skriva spomin na nekdanje vrste presnega, nekvaÅ¡enega kruha. Z bogato kruÅ¡no dediÅ¡Äino teh krajev se lahko seznanite v TehniÅ¡kem muzeju Bistra, kjer sta v muzejskih zbirkah zastopana tudi mlinarstvo in peka kruha. Prirejajo tudi razliÄne kruÅ¡ne delavnice.

HORJUL: Drobnjakovi štruklji
Horjul je zelo mlada obÄina, ki Å¡e spoznava svojo kulinariÄno razpoznavnosti in znaÄilnosti. Ena znaÄilnih jedi, ki jih najdete v teh koncih, so prav gotovo drobnjakovi Å¡truklji – kuhani Å¡truklji s skutnim nadevom, ki mu primeÅ¡ajo drobnjak. Prav zaradi drobnjaka so primerna jed v pomladanskem in poletnem Äasu.

LOG-DRAGOMER: JabolÄne palÄke
ÄŒeprav obÄina zaradi svoje mladosti (ustanovljena je bila Å¡ele leta 2006) Å¡e nima izoblikovane kulinariÄne razpoznavnosti, pa kmetijske povrÅ¡ine na Ljubljanskem barju in okoliÅ¡ki gozdovi ponujajo dobro izhodiÅ¡Äe za izbiro znaÄilnih jedi. Svojevrstna lokalna inaÄica jabolÄnega zavitka so jabolÄne palÄke, ki jih ponuja pekarna Klasek.

BREZOVICA PRI LJUBLJANI: Divji praÅ¡iÄ v pikantni omaki
V obÄini deluje vrsta znanih in uveljavljenih družinskih gostiln, ki že desetletja sooblikujejo kakovostno gostinsko ponudbo Osrednje Slovenije. Njihovi meniji slonijo na jedeh, ki so že vrsto let preizkuÅ¡eno kakovostne in vejajo za hiÅ¡ne specialitete. Rakitna z okolico je bogata z divjimi živalmi, med katerimi so divji praÅ¡iÄi, srnjad in jelenjad.

DOBROVA – POLHOV GRADEC: Cula dobrot blagajeve dežele
ObÄina predstavlja svojo kulinariÄno zgodbo s sloganom Dobrote Blagajeve dežele. Blagaj je bil grof, ki se je poroÄil z lastnico polhograjske graÅ¡Äine. Kot upravljalec posestva in župan je bil priljubljen med lokalnim prebivalstvom. Culo dobrot Blagajeve dežele sestavljajo izdelki lokalnih proizvajalcev, pridelani na kmetijah na tradicionalen naÄin, naroÄila za culo dobrot pa sprejemajo v hiÅ¡i medu Božnar.

MEDVODE: Kranjska klobasa
V Sori pri Medvodah že leta zadnji teden v avgustu organizirajo Festival kranjske klobase, veÄdnevno prireditev, posveÄeno tej znameniti slovenski klobasi. Na festivalu ocenjujejo in izberejo najboljÅ¡o, pripravijo razstavo jedi s kranjskimi klobasami, na koncu pa Å¡e veselico, na kateri postrežejo s klobasami, cviÄkom in pivom Union.