Ljubljanske zanimivosti in doživetja tudi za jesenske potepe

Jesen je idealen letni čas za raziskovanje Ljubljane. Sonce ne pripeka več, a še vedno prijetno greje, vzdušje je malce bolj umirjeno, a še vedno živahno – staro jedro in še zlasti nabrežja Ljubljanice so pravzaprav vse leto priljubljeno družabno shajališče, prav tako ne pojenja število različnih dogodkov, seznam zanimivosti za oglede in doživetja pa je vselej izjemno dolg. Jesen bo tudi v znamenju kulinarike: vračata se festival November Gourmet Ljubljana, ki za ves mesec razgiba kulinarično dogajanje v mestu, in Evropski simpozij hrane, ki bo novembra pripeljal v Ljubljano nekatera najuglednejša mednarodna imena iz sveta kulinarike.

Turizem Ljubljana je tako konec poletja pripravil promocijske dogodke v več slovenskih mestih – v želji, da bi domače turiste navdušil za pogostejše in tudi daljše obiske prestolnice. Ljubljanske znamenitosti in doživetja je predstavljal v Novem mestu, Kopru, Mariboru in Murski Soboti (predstavitev v Novi Gorici je prestavljena na poznejši termin); načrtuje pa predstavitve tudi v drugih mestih.

Obiskovalci so spoznavali Ljubljano še zlasti skozi edinstvene zgodbe nekaterih njenih najvidnejših ikon: reke Ljubljanice, Plečnikove Ljubljane in Ljubljanskega gradu, ki so vtkane v skorajda vse oglede in doživetja mesta; spoznavali so tudi slednja, bodisi enodnevna ali večdnevna. Obiskovalce dogodkov so zanimale tudi možnosti pohodništva v Ljubljani in preostali regiji Osrednja Slovenija in Turistična kartica Ljubljane, ki prinaša ugodnejše oglede mestnih zanimivosti. Precej pa jih je že poizvedovalo tudi o decembrskem dogajanju v praznični Ljubljani.

Spoznavanje mesta z »žabje« perspektive

Katere so, denimo, edinstvene zgodbe Ljubljanice? Malokdo ve, da je Ljubljana ena redkih prestolnic, ki jo je mogoče spoznavati z reke na različne načine: na turistični ladjici, na supu, v kajaku ali kanuju, tudi pozno poleti in v zgodnji jeseni (z ladjico pa vse leto). Z vožnjo ali med veslanjem med zelenimi nabrežji, ki se bodo polagoma odele v jesenske barve, in pod slikovitimi mostovi s svojimi zgodbami. Za Zmajskega denimo velja, da nisi bil v Ljubljani, če ne posnameš fotografije s katerim od zmajev nad Ljubljanico. Na sosednjem, Mesarskem mostu, so bronasti kipi, delo akademskega kiparja Jakova Brdarja, obiskovalci pa ga obožujejo zaradi številnih »ljubezenskih ključavnic« na njem. Plečnikovo Tromostovje je eno najbolj monumentalnih del Ljubljane. In vse leto je čas za sprehajanje po urejenih nabrežjih ali »martinčkanje« na njih. Do konca tega meseca pa bo še mogoče sesti v prav posebno knjižnico: Knjižnico pod krošnjami, ki je ob Ljubljanici na Trnovski plaži (pa tudi na drugih lokacijah: v parku Tivoli, Botaničnem vrtu, parku Zvezda, na dvorišču Plečnikove hiše in drugih).

Spoznavanje mesta skozi edinstveno Plečnikovo dediščino

Brez Jožeta Plečnika v Ljubljani preprosto ne gre. Zaradi njega se mesto uvršča med najpomembnejše celostne umetnine 20. stoletja. Pa ne zgolj z njegovimi monumentalnimi deli, kot so, denimo, Tromostovje, NUK in Križanke, temveč tudi z manj znanimi, ki so v središču Ljubljane skorajda na vsakem koraku; v družbi turističnih vodnikov je mogoče izvedeti številne iskrive podrobnosti o Plečnikovih delih, ki so vsaka zase posebna in edinstvena zgodba.

Plečnikova Ljubljana je bila na predstavitvah po Sloveniji vtkana v koncept kavarne, kjer so lahko obiskovalci izvedeli še več o turističnih doživetjih v Ljubljani – tudi večdnevnih, ki jih je pripravil Turizem Ljubljana in ki povezujejo edinstvene zgodbe za različne ciljne skupine.

To so družinski doživetji Ljubljanski zmajček na sladoledu in Skrivnosti ljubljanskega zmajčka (več o njima si je mogoče prebrati tudi na priljubljenem družinskem blogu Kam z mulcem), doživetji Plečnik in vsi skriti kotički Ljubljane in Ljubljanski šef kuha za vas, ki predstavljata mesto kot kulturno in kulinarično prestolnico, romantično doživetje Ljubljena Ljubljana in doživetje za aktivne obiskovalce Zelena in aktivna.

© Štaderzen

Ta doživetja prinašajo unikatne zgodbe: od odkrivanja zmajev v Ljubljani do ogleda skritih kotičkov mesta, piknika iz košare, razvajanja ob ustvarjanju enega najboljših ljubljanskih chefov (mimogrede: kulinarika v mestu še naprej doživlja razcvet – ljubljanska restavracija Atelje je sredi letošnjega leta prejela Michelinovo zvezdico, Michelinova priznanja pa so prejeli tudi nekateri drugi chefi in restavracije v mestu in njegovem zaledju), doživetja grajskega vina, »medene« delavnice v Botaničnem vrtu, čarobnega doživetja nočne Ljubljane, kolesarskega potepa po manj znanih predelih mesta in njegove okolice ... (Naj ob tem dodamo še novost: na spletnem mestu Visit Ljubljana so zbrani privlačni kolesarski izleti v mestu in preostali Osrednjeslovenski regiji za različne ciljne skupine kolesarjev.)

Prav posebej za jesen in zimo pa pripravlja Turizem Ljubljana nov nabor doživetij.

Spoznavanje mesta skozi grajske zgodbe

© Mankica Kranjec/Nea Culpa

Tretja ljubljanska ikona, ki je bila v ospredju predstavitev Ljubljane v slovenskih mestih, pa je bil seveda Ljubljanski grad; bržkone ga ni obiskovalca, ki bi bil prvič v mestu in bi ga obšel. Kakšne zgodbe skrivajo debeli grajski zidovi? Denimo to o zmaju, ki je živel na grajskem griču in ustrahoval meščane pod njim; vitez Jurij ga je premagal in meščane odrešil groze, zmaj pa je zdaj simbol Ljubljane – a v precej prijaznejši podobi, kakršen je recimo zmajček Ljubo, simpatična maskota Turizma Ljubljana. Grad ponuja številna doživetja, od najlepšega pogleda na mesto, s kuliso Alp v ozadju, do takšnih za družine z otroki, kot je denimo obisk Lutkovnega muzeja, in tematskih ogledov, ki popeljejo v zanimive zgodbe grajske preteklosti.

Spoznavanje mesta nadane številnim obiskovalcem rožnata očala

»Ljubljana lahko veliko ponudi tudi domačim gostom,« je v pogovoru za prejšnja Pisma iz Ljubljane dejal Darko Brlek, direktor in umetniški vodja ene osrednjih kulturnih institucij v mestu Festivala Ljubljana.

Čas, ko je obisk prestolnic v tujini omejen, je še zlasti idealen za odkrivanje tega, kar imamo pred svojim pragom, pa se nam pogosto zdi skorajda preblizu in preveč domače, da bi prag tudi prestopili. Zato je včasih zanimivo prisluhniti tujim obiskovalcem, ki nas spomnijo na to, kako posebna je slovenska prestolnica – in kako zlahka se je zaljubiti vanjo.