Biodiverziteta

Na tem območju deluje kar 3 % vseh slovenskih čebelarjev, ki imajo več kot 4.500 panjev. V razcvetu je tudi urbano čebelarjenje, tako da čebelnjake najdemo na strehah stavb v mestu, npr. na Cankarjevem domu, Centru Rog in B&B Hotel Park.

Leta 2017, 2019 in 2022 je Čebelarska zveza Slovenije Mestni občini Ljubljana podelila naziv »Čebelam najbolj prijazna občina«. V skrbi za čebele na javnih površinah sadimo trajnice z medovitimi rastlinami. Od leta 2019 izvajamo akcijo »Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle« in s kasnejšo košnjo omogočamo pašo opraševalcem. Skrb za čebele je vtkana tudi v turistično ponudbo mesta.

Po Ljubljani poteka tematsko zasnovana Čebelja pot, ki obiskovalce popelje do ključnih točk urbanega čebelarstva. Vsako leto 20. maja, ob svetovnem dnevu čebel, Mestna občina Ljubljana v sodelovanju s Turizmom Ljubljana organizira posebno prireditev, ki poudarja pomen čebel za okolje in kakovost življenja v mestu. Eno izmed protokolarnih daril mesta je tudi Ljubljanski med, ki je zaradi izjemne biotske pestrosti izjemno kakovosten in ima svojo celostno podobo.

Zelene površine v centru mesta

Vsak prebivalec mesta ima na voljo več kot 500 m² zelenih površin, pa tudi več kot 46 % površine mesta prekriva gozd. Poleg tega 75 % vseh površin predstavlja zelenje, zavarovanih pa je več kot 20 %. V Mestno občino Ljubljana segajo štirje krajinski parki. Najbolj obiskan je krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki obsega kar 459 hektarov in je večji kot znameniti newyorški Central Park ali londonski Hyde Park.

Del Krajinskega parka Ljubljansko barje je tudi največje mokrišče v Sloveniji – Ljubljansko barje, ki spada v območje Natura 2000, naravovarstveno omrežje Evropske unije in eno največjih svetovnih varstvenih območij. Prazgodovinska kolišča na Igu na Ljubljanskem barju so vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.