Kulturna četrt Moste

Kje drugje začeti kolesarsko turo kot pri eni najbolj unikatnih modernističnih garažnih hiš v Ljubljani. Garažna hiša TGH-48 je mojstrovina arhitekta Savina Severja, učenca Edvarda Ravnikarja in enega najpomembnejših predstavnikov slovenske moderne arhitekture. Garaža je sestavljena iz 2 delno prekrivajočih se valjev, ki sta povezana z notranjim dvosmernim prehodom.

Zdaj pa le nekaj zamahov s pedali, čez Roško cesto, do ljubljanskega epicentra sodobne umetnosti in galerije Cukrarne.

Edino pravilno je, da v kulturno četrt Moste vstopite skozi Cukrarno – nekoč največjo sladkorno rafinerijo v celotni Avstro-Ogrski monarhiji, danes galerijo sodobne umetnosti in prizorišče za dogodke. Ko raziščete zgodovino in prostore izjemne industrijske dediščine in ko se sprehodite skozi vse aktualne razstave, je čas za kavo in osvežitev v priljubljeni Kavarni Cukrarna v pritličju, kjer se lahko načudite tudi statičnemu in arhitekturnemu podvigu obnove stavbe.

Če je za prvo kavno postojanko še prezgodaj, nadaljujte svojo turo naprej od Cukrarne ob Ljubljanici po Poljanskem nasipu, še naprej ob Ljubljanici proti vzhodu, čez Kajuhovo ulico in vse do Brvi ob sotočju Ljubljanice.

Ustavite se na sredini Brvi, kjer se odpre lep razgled na ponovno združitev Ljubljanice in Gruberjevega vodnega kanala, ki so ga zgradili za odvajanje visoke vode z Ljubljanskega barja.

Zdaj pa naprej čez brv v Štepanjsko naselje in naprej s tokom Ljubljanice po Štepanjskem nabrežju, dokler ne zagledate Brvi pri Brodarjevem trgu na levi in prikupnih vrtičkov na desni.

Dobrodošli v živalsko kraljestvo. V najgosteje poseljeni četrti Ljubljane so si svoj prostor izborile tudi številne živalske vrste. Na kolesarskem izletu ob reki ste zagotovo srečali že kakšnega laboda, čapljo, raco ali nutrije. Če ne, je to idealno mesto, da zvišate statistiko opazovanja. Spodaj ob reki namreč zelo radi gnezdijo labodi.

Na desni strani ceste se nahajajo vrtički Muste z najlepšimi urbanimi gredicami. Svoj vrtiček z domačo zelenjavo si lahko uredijo prebivalci okoliških blokov.

Posebna izkušnja je tudi postanek na urbani fužinski plaži z betonskimi ležalniki, na drugi strani brvi, kjer skok v vodo sicer ni dovoljen. Je pa poleti tam priljubljena Knjižnica pod krošnjami, kjer lahko v družbi lokalcev v prijetni senci prelistate knjigo ali revijo.

Zdaj pa čez brv do Princev Fužincev, zavoj desno in naprej ob Ljubljanici po Fužinski Poti.

Ko boste kolesarili mimo velikega betonskega igrišča, poiščite grafit s citatom znanega slovenskega raperja Zlatkota: »Preklet naj bo dan v katerem se nič novega ne nauči«. Grafit je viden s ceste Fužinska pot.

Zlatan Čordić – Zlatko prihaja s Fužin in je eden najbolj znanih slovenskih avtorskih glasbenih izvajalcev. Več pesmi je posvetil svoji skupnosti in odraščanju med bloki. Najbolj znan je komad Princi Fužinci.

Uspešno ste prikolesarili do gradu Fužine, edinega ohranjenega renesančnega gradu v Ljubljani. To je sedež Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), enega najstarejših muzejev te vrste v Evropi, ki je obvezna postaja za vse ljubitelje arhitekture in oblikovanja ali pa dobre kave na unikatnih slovenskih stolih.

V Kavarni MAO lahko v renesančnem atriju začutite francoski flair. Stoli in mize v kavarni so prava razstava presežkov slovenskega industrijskega oblikovanja. Na dvorišču se morate ustaviti pri Mächtigovem kiosku K67 iz 60. let prejšnjega stoletja, ki ga kot primer vrhunskega industrijskega oblikovanja najdete tudi v stalni zbirki muzeja sodobne umetnosti MoMA v New Yorku. K67 je kot del ulične opreme zaznamoval številna urbana središča nekdanje Jugoslavije.

Spet na kolo in naprej po Chengdujski cesti do končne postaje avtobusa FUŽINE P + R.

Kratek postanek na kolesarski turi si zagotovo zasluži zadnja avtobusna postaja številke 20. Opremljena je z originalno urbano opremo arhitekta Saše Mächtiga in je zadnja takšna postaja v Ljubljani.

Na Chengdujski cesti zavijte levo in naprej proti Rusjanovem trgu. Če ste prišli med bloke, ste točno tam, kjer morate biti. Pred vami se odpirajo Nove Fužine.

Čas je, da se izgubite med bloki, zaokrožite mimo polnih igrišč in raziščete zadnjo mega sosesko v Ljubljani, ki je bila načrtovana premišljeno, z veliko različnimi tipi stanovanj ter pripadajočimi skupnimi zelenimi površinami. Ideologija modernizma, ki je arhitekturo obravnavala kot družbeno poslanstvo, je bila skladna s takratnim socialističnim družbenim redom.

Tisti, ki bi raje ostali na začrtanih poteh zemljevida ture, brez skrbi. Včasih je najboljša pot ravno najbolj očitna. Utrip soseske boste najbolje začutili, če se ves čas peljete naravnost, najprej po Rusjanovem trgu, nato Preglovem trgu in po Brodarjevem trgu. Opazili boste, da tu ni nobenega avtomobila. Ulice so namreč zasnovali tako, da je bilo poskrbljeno za varnost otrok in družin.

Ni važno, po kateri poti, samo da na koncu prispete do »kafane« Sladki greh.

Sladki greh je nujna postaja za ljubitelje pristnih placev. Kavarna že 40 let domuje v osrčju fužinskih blokov in je sestavljena iz enajst belih Mächtigov kioskov K67 z ohranjenim interierjem. Da ni kar tako, kaže tudi dejstvo, da je bila prizorišče za štiri slovenske filme. Danes jo vodi gostoljubni Avdi, ki je posel prevzel od svojega očeta.

Ko se posladkate, nadaljujete pot naprej po Poti na Fužine do Parka Muste.

Park ob reki Ljubljanici se ponaša z bogato zbirko igral, ki so primerna tudi za gibalno ovirane. V bližini je skupnostni sadovnjak, kjer si v pravem delu leta lahko naberete tudi kaj za pod zob.

Naprej po Fužinski poti do križišča z ulico Mire Miheličeve.

Nekaj metrov pred križiščem Fužinske poti z ulico Mire Miheličeve na desni strani opazite legendarno garažo Triplex znamenitega modernističnega arhitekta Savina Severja.

Naprej po ulici Mire Miheličeve do Stare elektrarne – čez Zaloško cesto in naprej v smeri proti centru do Španskih borcev.

Center kulture Španski borci je prizorišče, ki je namenjeno predstavitvi sodobne umetnosti s poudarkom na plesu. Tu je že več kot 10 let dom stalnega profesionalnega ansambla sodobnega plesa EN-KNAP Group, ki je veliko ime tudi v mednarodnem prostoru. Če je le možno, ujemite kakšno predstavo, drugače pa se obvezno ustavite v Kavarni Internacionala, kjer si lahko tudi od znotraj ogledate vrhunsko ohranjeno modernistično stavbo slovitega arhitekta Antona Jugovca. V zgornjem nadstropju je tudi galerija, obvezna postojanka je tudi terasa.

Pred stavbo Španskih borcev se vsako leto odvije skupnostni dogodek Moste Open. Celo veduto zaznamujejo neprebojni betonirani bloki, ki jih domačini poznajo pod imenom Pentagon.

Tržnica Moste je glavni prostor srečevanja in nakupov sezonska sadja, zelenjave ali drugih izdelkov. Mesto jo je zgradilo v začetku osemdesetih let, kar se še vedno nostalgično odraža v opremi notranjosti, kjer ponujajo vse od mesnih in mlečnih izdelkov do olja. Na tržnici je tudi vinotoč, lahko pa si izdelate tudi nov ključ. LUX pekarna še vedno ponuja klasični hot dog, ki ga v Ljubljani ni več lahko najti.

Pridružite se lokalcem pri kiosku na Tržnici Moste z velikim napisom Žmoht. V njem ustvarja Dalibor Novaković - Dado, lokalec iz Most. Tam ob vsak dan novi jedači dozorevajo tudi družbene akcije.

Naprej ob Zaloški cesti in nato Trubarjevi cesti do Centra Rog.

(mural, Pony v 3. nadstropju)

Kolesarsko turo zaključite v velikem slogu, v nekdanji usnjarni in tovarni koles Rog, ki velja za enega najpomembnejših objektov industrijske arhitekturne dediščine 20. stoletja. Danes se v prenovljeni zgradbi nahaja Kreativno in družabno središče Center Rog z 9 proizvodnimi laboratoriji, ustvarjalnimi studii, rezidencami, kavarno in marketom. Tu lahko vsako idejo poženete v izdelek, sami ali ob pomoči mentorjev.

Najprej se ustavite pri muralu kolesarke pred Centrom Rog v Parku izbrisanih. Poslikava ženske na kolesu srbske umetnice Jane Danilović spominja na pretekle čase tega prostora in vlogo žensk v nekdanji tovarni koles.

Nato se sprehodite do 3. nadstropja, kjer si lahko ogledate muzejski eksponat kultnega Ponya. PONY je eden najbolj ikoničnih modelov tovarne koles ROG. Majhno, zložljivo kolo je povezovalo generacije v nekdanji Jugoslaviji. Številni so ob njem rastli, se na njem prvič samostojno podali na pot okrog bloka ali na zmenek. Morda ste kakšno kolo Pony srečali na ulicah, saj je še danes izjemno priljubljeno.

Dobrodošli na kolesarski avanturi po zelenih parkih in mostovih. Prvo pravilo ture je: Če vidite ali slišite reko Ljubljanico, ste na pravi poti. Nahajate se na Zmajskem mostu, najbolj slavnem ljubljanskem mostu. Vhod na most straži zmaj, zaščitnik in simbol mesta. Če si upate, poženite kolesa mimo zmajev in začnite kolesarsko avanturo po desnem bregu Ljubljanice v smeri izven centra.

Opazite posebno potko na sredini parka na Ambroževem trgu? Pot je tlakovana iz razbitih strešnikov Cukrarne - nekoč največje sladkorne rafinerije v celotni Avstro-Ogrski monarhiji, ki je danes galerija sodobne umetnosti in prizorišče za dogodke.

Le nekaj metrov naprej, tik ob Ljubljanici se zapeljite do Plečnikove zapornice.

Zapornica ob Ljubljanici je delo genija evropskega arhitekturnega modernizma Jožeta Plečnika, ki je Ljubljano odel v večno eleganco. Njegova izbrana dela so na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Zapornica predstavlja simbolni slavolok, posvečen vodi, ki zapušča mesto. Namenjena je uravnavanju gladine vode v središču mesta.

Naprej ob Ljubljanici mimo Fabianijevega mosta po Poljanskem nasipu (smer stran od centra) in desno na Povšetovo ulico do Centra ponovne uporabe.

V Centru ponovne uporabe lahko kupite uporabne predmete, ki jih Ljubljančani ne potrebujejo več. Izdelke v centru pregledajo, očistijo, obnovijo in restavrirajo, nato pa jih prodajo novim lastnikom po simbolični ceni. Super plac za vse, ki radi triftate in nakupujete iz druge roke.

Poženite pedala naprej po Povšetovi ulici vse do križišča s Koširjevo ulico. Tam zavijete na Koširjevo ulico in nato v park.

V parku Kodeljevo so zelene površine za čiliranje, gozdiček, zelenice za tekanje in skrivanje, igrala in ohranjen grajski drevored. Na gradu Kodeljevo se lahko okrepčate ali spijete kavo. Za bolj resne športnike je na voljo vse od teniških igrišč do stadiona in dvorane Kodeljevo. Za bralce je poleti v parku Knjižnica pod krošnjami, kjer lahko na rdečem ležalniku uživate ob dobrih knjigah skupaj z lokalci. V toplih mesecih lahko skočite tudi na odprto kopališče Kodeljevo, kjer sta veliki plavalni in otroški bazen.

Raziščite park in se spustite do Turnskega nabrežja.

Nadaljujte pot po Turnskem nabrežju proti Kajuhovemu mostu (smer stran od centra). Na koncu nabrežja pri mostu zavijte levo in nadaljujte pot po Kajuhovi ulici. Na desni strani boste zagledali Brv ob Sotočju, ki je vaš cilj.

Ustavite se na sredini Brvi, kjer se odpre lep razgled na ponovno združitev Ljubljanice in Gruberjevega vodnega kanala, ki so ga zasnovali za odvajanje visoke vode z Ljubljanskega barja.

Zdaj sledi panoramska vožnja ob Ljubljanici skozi Štepanjsko naselje. Zavihajte si hlačnice in nastavite prestave. Ko prečkate Brv ob sotočju, zavijte levo in poženite naprej ob Ljubljanici po Štepanjskem nabrežju. Ves čas sledite toku reke tudi naprej po Trpinčevi ulici, vse do Fužinskega mostu.

Na Fužinskem mostu se ustavite za lep razgled na Fužinski grad z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje MAO in elektrarno.

Krajši detour: Pot spominov in tovarištva

Če si želite še dodatno razmigati noge ali pa navdušiti svoje prijatelje na kolesarskem izzivu, je enosmerni detour po Poti spominov in tovarištva kot nalašč za vas. Pot spominov in tovarištva ali Pot ob žici je 32,5 km dolga pot okrog Ljubljane, speljana na območju, kjer je mesto med drugo svetovno vojno obdajala bodeča žica. Delček poti teče tudi po trasi današnje kolesarske ture in sosesko povezuje z zelenim zaledjem griča Golovec.

Pri Fužinskem mostu takoj zavijte desno in sledite zeleno-belim tablam z napisom POT, ki vam bodo dajale smer. Ko vas bo poganjanje pedal pripeljalo do Ljubljanice, se obrnite in vrnite skoraj čisto do mostu.

Direktna pot

Če se ne počutite pretirano avanturistično, pot nadaljujte naprej po mostu po Chengdujski cesti do nenavadnega labirinta na desni.

Izgubite se v labirintu umetnosti in v središču odkrijte (ali preberite) njegov zaklad.

Nato se vrnite k Ljubljanici, po ulici Studenec, čez Chengdujsko cesto in Rusjanov trg do gradu Fužine.

Uspešno ste prikolesarili do gradu Fužine, edinem ohranjenem renesančnem gradu v Ljubljani. Notri ima sedež Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), eden najstarejših muzejev te vrste v Evropi, ki je obvezna postojanka za vse ljubitelje arhitekture in oblikovanja ali pa dobre kave na unikatnih slovenskih stolih.

Park nasproti Fužinskega gradu je idealen za vse ljubitelje narave. Stara drevesa in številne eksotične rastline ponujajo zavetje pred mestnim šundrom in vročino ljudem in živalim. Zaradi bližine Ljubljanice in ugodnih razmer v parku tu domuje kar 80 vrst ptic. Boemski izgled vrta ni naključen, saj s travo, odpadlim listjem in vejami nalašč ustvarjajo ugoden ekosistem za ptičje življenje. Še en dokaz, da je narava magična, je tudi parkovno drevo, ki ni več živo, iz njegovega debla pa rasteta dve novi.

V parku in v gradu poiščite kamniti podest z zgodbama Gorana Vojnovića, nagrajenega slovenskega publicista in pisatelja mlajše generacije, ki čudovito opisuje ritem življenja v soseski in nekdanji Jugoslaviji, kjer nikoli ne ješ samo zato, da se nasitiš in se nikoli nikamor ne odpraviš le zato, da nekam prispeš, ampak zato da se družiš in kaj doživiš.

Naprej ob Ljubljanici po Fužinski poti do parka Muste.

Park ob reki Ljubljanici se ponaša z bogato zbirko igral, ki so primerna tudi za gibalno ovirane. V bližini je še skupnostni sadovnjak, kjer si v pravem delu leta lahko naberete tudi kaj za pod zob.

Naprej po Fužinski poti do križišča z ulico Mire Miheličeve, zavoj levo na ulico Mire Miheličeve in naprej do Stare elektrarne, nato pa čez Zaloško cesto in naprej v smeri proti centru do Moščanske brvi.

Pijača v baru »Pri Podkvi«, če je žeja že prehuda, da bi počakala na zadnjo postojanko ture in naprej čez Moščansko brv. Pot nadaljujete Ob Ljubljanici, v smeri proti središču mesta, do Moščanskega mostu.

Ko prečkate Moščanski most, vas na desni čaka gurmanska nagrada za uspešno prekolesarjeno turo.

Pionirska izpostava leskovačkega roštilja v Sloveniji. Najbolj strastni jedci priporočajo s sirom špikano pleskavico ali devojačku pletenicu, na žaru pečeno dolgo kito, spleteno iz trakov treh vrst mesa - svinjine, teletine in purana. Pa dober tek!