Zgodnjekrščanski center obsega eno od mestnih zazidalnih območij, ki so jih omejevale štiri mestne ceste in običajno merijo med 3000 in 3600 m2. Stoji v bližini foruma, natančneje ob zahodnem obzidju, ki je deloma ohranjeno na Erjavčevi cesti ob Cankarjevem domu. Stavba, ki so jo arheologi poimenovali insula 32, je bila, kot večina emonskih hiš, sprva v zasebni lasti, kasneje so jo preoblikovali v upravni kompleks. Ostanki temeljev in prvih tlakov segajo v čas prve pozidave mesta, v začetek 1. stoletja. Prva obsežnejša obnova stavbe je bila v začetku 4. stoletja. Takrat so jo, kot pričajo obnovljeni tlaki in dodani bazenčki, verjetno spremenili v kopališče.
V drugi polovici 4. stoletja je bil ob severni fasadi izdelan večbarvni mozaik z zgodnjekrščansko simboliko. Dokončna preobrazba stavbe v kompleks cerkvene občine, o kateri pričajo tudi pisni viri, je nastopila v začetku 5. stoletja. Takrat so stavbi dodali centralno kurjavo. Ob osrednjem dvorišču so postavili pravokotno krstilnico z bazenčkom, južno od nje še velik portik (pokrit hodnik) z ohranjenim večbarvnim mozaikom, ki sporoča ime graditelja – arhidiakona Antioha. Kompleks je bil neznano kdaj razrušen.
