Cukrarna

Notranjost bele stavbe z nešteto okni in velikim osrednjim prostorom.

© Arhiv Cukrarne

Velik bel hodnik s črnimi lesenimi palicami, ki segajo od ene stene do druge.

© Blaž Gutman

Par sedi na leseni klopi v velikem zaprtem prostoru. Opazuje človeka ob tabornem ognju.

© Andrej Peunik

Notranjost bele zgradbe z ogromnim osrednjim prostorom.

© Arhiv Cukrarne

Bela notranjost velikega modernega prostora z rdečim odsekom.

© Arhiv Cukrarne

Velik bel notranji prostor. S stropa visi velika oranžna plahta.

© Andrej Peunik

Galerija Cukrarna je nov prostor za predstavitve sodobne umetnosti in prostor, kjer se izvajajo procesi artikulacije misli, produkcije in prezentacije sodobnih umetniških projektov – tako na področju vizualne kot tudi intermedijske, performativne, zvočne, glasbene in ostalih oblik umetnosti. Nastala je leta 1828, kot rafinerija sladkorja. Po skromnih začetkih z dvaindvajsetimi delavci in enim varilnim kotlom se je v naslednjih desetletjih hitro razvijala ter postala prva prava tovarna v regiji in sredi 19. stoletja največja sladkorna rafinerija v monarhiji.

Njeno usodo je 25. avgusta 1858 določil požar, ki je pomenil konec proizvodnje sladkorja v Ljubljani. V naslednjih desetletjih so se v njem izmenjavali ali sobivali vojaki in tovarniški delavci, prav tako so svoj dom v njem našli manj premožni Ljubljančani. Prostore so slednji množično poselili po velikonočnem potresu leta 1895, in med tistimi, ki so v Cukrarni poiskali novo bivališče, sta bila tudi Dragotin Kette in Josip Murn, tam so se srečevali – ali krajši čas celo bivali – tudi njuni prijatelji Ivan Cankar, Oton Župančič in drugi.

Leta 2008 je Mestna občina Ljubljana od lastnikov kupila stavbo in zemljišče in med letoma 2018 in 2021 je bila po načrtih biroja Scapelab izvedena prenova, stavba pa je bila predana v upravljanje javnemu zavodu Muzej in galerije mesta Ljubljane. Cukrarna je zaradi svojega statusa kulturnega spomenika doživela konservatorsko reinterpretacijo, pri čemer sta bila ohranjena videz strehe in originalni zunanji obod, torej ostenje s 366 okni. Vanj so vstavili jekleno konstrukcijo, ki nosi štiri galerijske prostore, narejene po principu bele kocke. Jeklena konstrukcija visi z ostrešja in se v nobeni točki ne dotika tal, hkrati pa je odmaknjena tudi od ostenja. Stavbi je bila dodana kletna etaža s tlemi pod ravnjo struge Ljubljanice. Kot zaščiteni objekt industrijske stavbne dediščine, ki v svoji polpretekli zgodovini ni slovel po arhitekturni lepoti, temveč kot najprostornejša zgradba v Ljubljani – kar je glavni razlog, da se je skozi skoraj dve stoletji tudi ohranil – je Cukrarna s svojimi 5679 m2 postala zanimiva tudi kot arhitekturni dosežek.

Vstopnina

Vstopnice lahko kupite preko spleta ali na blagajni.

Dostopno gibalno oviranim

  • Urejeno parkirno mesto za gibalno ovirane osebe
  • Urejena pot od parkirišča/javnega prevoza do objekta
  • Urejen vhod za gibalno ovirane
  • Sanitarije urejene in dostopne gibalno oviranim
  • Ustrezna dostopnost objekta za gibalno ovirane (prehodi, stopnišče, dvigalo, itd.)
  • Dostopen prireditveni prostor za gibalno ovirane

V bližini

Prikaži več

Naslov

Poljanski nasip 40 1000 Ljubljana

Telefon: +386 (0)1 241 25 72

E-pošta: [email protected]

Spletna stran: Cukrarna

Zemljevid

Ponudba vključuje