Slovenski etnografski muzej kot osrednji etnološki muzej s slovenskimi in zunajevropskimi zbirkami s področij materialne, socialne in duhovne kulture skrbi za njihovo ohranjanje, preučevanje, spoznavanje in razumevanje. Nastal je leta 1923 z ločitvijo od Narodnega muzeja. Začetki muzeja se navezujejo na nastajanje zbirk v okviru Deželnega muzeja za Kranjsko (ustanovljen 1821).
Prek letnega cikla razstav in drugih prireditev - slovenskih (tudi zamejskih in izseljenskih), drugih evropskih in zunajevropskih - izobraževalnega programa in publikacij muzej predstavlja tradicijsko kulturo na Slovenskem in o kulturah nekaterih drugih ljudstev sveta. Razstavni predmeti in dejavnosti muzeja obsegajo tako materialno kulturno dediščino vsakdanjih in prazničnih načinov življenja kot tudi dediščino znanj, vrednotenj, tehnik, modrosti in ustvarjalnosti.
Muzej obiskovalcem ponuja še ogled tkalske delavnice, muzejsko trgovino Lectarija in kavarno.
Stalna razstava: Med naravo in kulturo
Stalna razstava predstavlja zakladnico slovenske in svetovne etnološke dediščine z več kot 3000 razstavljenimi predmeti. Razstava predstavlja namene, za kakršne so naši predniki predmete izdelovali, jih uporabljali, in kako so se skozi prostor in čas razlikovale in spreminjale njihove oblike.
Stalna razstava: Jaz, mi in drugi; podobe mojega sveta
Razstava predstavlja vmeščanje človeka med druge ljudi, v prostor in čas. Sedem poglavij razstave predstavlja različne principe vmeščanja, ki izhajajo iz človekove družbene narave, kakršno oblikuje okolje. Rdeča nit skozi postavitev je pot posameznika, ki jo ponazarjajo utrinki iz osebnega življenja, primeri družinskih zgodovin in skupna zgodovina našega prostora.
