Stolnica (Cerkev sv. Nikolaja)

 Prvotna cerkev, ki je stala na njenem mestu, prvič omenjena leta 1262, je bila triladijska romanska bazilika. Po požaru leta 1361 so jo gotsko preobokali. Po ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1461 so jo večkrat dozidavali in preurejali. Leta 1469 so jo verjetno požgali Turki. Leta 1701 so jo podrli in zgradili novo, baročno dvoransko cerkev v obliki latinskega križa s stranskimi kapelami.

Načrte za slednjo je narisal jezuitski arhitekt Andrea Pozzo, gradnja pa je trajala do leta 1706. Na oboku križišča je bila prvotno naslikana navidezna kupola, saj so pravo uspeli zgraditi šele leta 1841. Med baročnim okrasjem so poleg fresk Giulia Quaglia (1703–1706 in 1721–1723) pomembni kipi štirih emonskih škofov pod nosilci kupole, delo kiparja Angela Puttija (1712–1713), njegova upodobitev stolnega dekana Janeza Antona Dolničarja (1715), ki je bil pobudnik gradnje nove stolnice, ter v prečni ladji levo oltarni angeli Francesca Robbe (iz let med 1745 in 1750) in bratov Paola in Giuseppa Groppellija (1711) na desni strani.

Številne umetnine v stolnici so nastale kasneje. Zanimiva je poslikava kupole iz leta 1844, delo Matevža Langusa. Od dopolnitev, narejenih v 20. stoletju, so izjemna glavna vhodna vrata z upodobitvijo zgodovine Slovenije, ki jih je ob 1250-letnici krščanstva napravil kipar Tone Demšar, ter stranska vrata s portreti škofov, delo kiparja Mirsada Begića.

Dolničarjeva ulica 1 1000 Ljubljana

Telefon: +386 (0)1 234 26 90

 Prvotna cerkev, ki je stala na njenem mestu, prvič omenjena leta 1262, je bila triladijska romanska bazilika. Po požaru leta 1361 so jo gotsko preobokali. Po ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1461 so jo večkrat dozidavali in preurejali. Leta 1469 so jo verjetno požgali Turki. Leta 1701 so jo podrli in zgradili novo, baročno dvoransko cerkev v obliki latinskega križa s stranskimi kapelami.

Načrte za slednjo je narisal jezuitski arhitekt Andrea Pozzo, gradnja pa je trajala do leta 1706. Na oboku križišča je bila prvotno naslikana navidezna kupola, saj so pravo uspeli zgraditi šele leta 1841. Med baročnim okrasjem so poleg fresk Giulia Quaglia (1703–1706 in 1721–1723) pomembni kipi štirih emonskih škofov pod nosilci kupole, delo kiparja Angela Puttija (1712–1713), njegova upodobitev stolnega dekana Janeza Antona Dolničarja (1715), ki je bil pobudnik gradnje nove stolnice, ter v prečni ladji levo oltarni angeli Francesca Robbe (iz let med 1745 in 1750) in bratov Paola in Giuseppa Groppellija (1711) na desni strani.

Številne umetnine v stolnici so nastale kasneje. Zanimiva je poslikava kupole iz leta 1844, delo Matevža Langusa. Od dopolnitev, narejenih v 20. stoletju, so izjemna glavna vhodna vrata z upodobitvijo zgodovine Slovenije, ki jih je ob 1250-letnici krščanstva napravil kipar Tone Demšar, ter stranska vrata s portreti škofov, delo kiparja Mirsada Begića.

Opombe

Maše: vsak dan ob 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30.

Dogodki / 2

  • Mozartov Requiem

    Mozartov Requiem

    Sacramento Choral Society & Orkester Ljubljanski solisti

    Mozartova uglasbitev maše zadušnice je zadnja skladateljeva stvaritev (dokončal jo je njegov učenec Süssmayr) in jo še danes ovija tančica mita. Nesmrtna umetnina bo zazvenela v prepletu poustvarjalskih vezi med ameriškim zborom, posebej dopolnjeno slovensko orkestrsko zasedbo ter kvartetom priznanih slovenskih vokalnih solistov.

    Stolnica (Cerkev sv. Nikolaja)

    Dodaj v MyVisitDodajam v My Visit

  • Zbor Kraljeve gimnazije iz Colchestra, Velika Britanija

    Zbor Kraljeve gimnazije iz Colchestra, Velika Britanija

    V ljubljanski katedrali sv. Nikolaja se bo v okviru svoje poletne turneje po Sloveniji s peto sveto mašo in zanimivim koncertom klasične zborovske glasbe, predstavilo kar 100 mladih britanskih glasbenikov, zbranih v Zboru iz Colchestra, ki deluje v okviru tamkajšnje Kraljeve gimnazije.

    Stolnica (Cerkev sv. Nikolaja)

    Dodaj v MyVisitDodajam v My Visit

V bližini 4 / 20

Naloži več Nalagam točke v bližini