Iskanje

Kongresni urad Ljubljana je vstopil v novo leto z okrepljeno ekipo

Minulo leto smo sicer sklenili tudi s pomembnim priznanjem, novo pa začenjamo z velikimi pričakovanji, saj bo letošnje leto rekordno po številu in velikosti strokovnih in znanstvenih dogodkov v mestu. Jan Oršič, Tatjana Radovič (na sredini) in Neža Lipanje © Jure Gasparič Novi vodja kongresne dejavnosti Novi vodja Kongresnega urada Ljubljana Jan Oršič ima dolgoletne izkušnje z delom v industriji srečanj in še daljše z delom v turizmu.

Preberi več

Septembrske aktivnosti ljubljanskega kongresnega urada

Septembrske aktivnosti ljubljanskega kongresnega urada Kongresni urad pri Turizmu Ljubljana se je prejšnji mesec udeležil poslovnih dogodkov v Budimpešti in Bruslju, pripravil pa je tudi študijski obisk slovenske prestolnice za potencialne naročnike srečanj iz Evrope. Ti so bili nad Ljubljano navdušeni (prav tako sogovorniki na Madžarskem in v Belgiji), še zlasti nad tem, da je razvoj in vlaganja v turistično infrastrukturo nadaljevala tudi med pandemijo.

Preberi več

Na Blejskem strateškem forumu tudi o izzivih evropskega turizma

Spregovorila je tudi o vlogi destinacijskih marketinških organizacij (DMO) – o tem, kako pomembno je, da so (še) bolj prilagodljive kot doslej, razvoj pa morajo peljati na temelju lokalnih trendov, podjetij, produktov, prehrane ... in ne globalnih. O aktualnih izzivih in priložnostih evropskega turizma so poleg direktorice Turizma Ljubljana spregovorili Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Lola Uña Cárdenas, podpredsednica za vladne zadeve pri WTTC (World Travel & Tourism Council), Jane Stacey, vodja oddelka za turizem pri OECD (The Organisation for Economic Co-operation and Development), Marie Audren, generalna direktorica HOTREC (evropsko združenje hotelirjev in drugih ponudnikov na področju turizma in gostinstva), in dr.

Preberi več

Na izobraževanju o umetni inteligenci v turizmu

Pred implementacijo AI-orodij je treba torej oblikovati smernice za njihovo odgovorno uporabo in vzpostaviti procese, ki zagotavljajo etično uporabo tehnologije. Digitalni zemljevid Ljubljane Del programa izobraževanja je bil namenjen tudi deljenju praktičnih primerov uporabe AI v različnih destinacijah in podjetjih.

Preberi več

Sto let od gradnje prvega športnega stadiona v Ljubljani

Stadion za  41.292 gledalcev in pet tisoč telovadcev Pogoj za izvedbo dogodka je bila gradnja stadiona. Namenili so mu prostor med zdajšnjo Linhartovo in Topniško cesto ter Zupančičevo jamo.

Preberi več

V Tivoliju razstava o TNP, ob Ljubljanici o sodobnem plesu

Opremljeni s sodobno fotografsko opremo, z oblico znanja in izkušnjami, z enako veliko volje in vztrajnosti kot njihov predhodnik in vzornik čakajo na pravi trenutek, da ga ujamejo v večnost fotografije.

Preberi več

Skok v prazgodovino – v čas koliščarjev na Ljubljanskem barju

Prostorska zasnova območja intrepretacije kolišč, katerega namen je prikaz rekonstruiranih koliščarskih objektov, vključuje umetno ojezeritev dela območja in s tem prikaz značilnega ambienta kolišča ob robu vodne površine. Koliščarji z Velikega jezera Območje ureditve interpretacijskega centra in koliščarske naselbine je še v gradnji in zato še ni primerno za obisk.

Preberi več

Z vodnikom na virtualni sprehod po Ljubljani

Na njem jih vodnik seznanja z zgodbami iz mestne pripovedne zakladnice, denimo o tem, kje in zakaj sta nekoč stala kipa Adama in Eve, zakaj je Prešernov spomenik nekoč veljal za pohujšljivega in kje je vzniknila ljubezenska zgodba izjemnih umetnikov Majde in Mojmirja Sepeta.

Preberi več

Prešernov trg

Prešernov trg © Dunja Wedam © Matej Kastelic/ Mostphotos © Dunja Wedam © Ivan Thykyi © Matej Kastelic/ Mostphotos Ljubljana je eno najbrž redkih mest, kjer na osrednjem trgu ne stoji spomenik kakemu lokalnemu heroju, temveč pesniku. France Prešeren (1800-1849), ki je najbolj slovel po sonetih in je večino svojih del ustvaril v slovenskem jeziku, je bil eden največjih pesnikov evropske romantike. Prešernov spomenik je bil odkrit jeseni 1905 in je delo arhitekta Maksa Fabianija in kiparja Ivana Zajca.

Preberi več

Ljubljanski zajtrk

Ljubljanski zajtrk Ljubljanski zajtrk, ki ga ponujajo različni hoteli in restavracije, je sestavljen iz jedi, ki izhajajo iz zelenih nabavnih verig po načelu »iz lokalne njive na lokalno mizo, do gosta.« Ponudnikom Ljubljanskega zajtrka so na voljo lokalna živila iz naslednjih skupin jedi, ki so primerne za zajtrke (in tudi brunche): z njiv in polj v okolici Ljubljane: kruh, pekovsko pecivo, Janška vezivka, bio kosmiči; iz čebeljih panjev: med lokalnih pridelovalcev; z ljubljanske mlečne tržnice: jogurti, mleko, maslo in siri; mesni izdelki: suhe mesnine in šunka, jetrna pašteta, kuhan goveji jezik, kuhana, rahlo dimljena klobasa; iz sadovnjakov: pečena jabolka, naravni jabolčni sok z Janč; sezonske sladice: Ljubljanske skutne palačinke s pehtranom, štruklji, jabolčni zavitek ("štrudl"), potica (pehtranova, skutina, orehova).

Preberi več