Ljubljanski zajtrk

Ljubljanski zajtrk, ki ga ponujajo različni hoteli in restavracije, je sestavljen iz jedi, ki izhajajo iz zelenih nabavnih verig po načelu »iz lokalne njive na lokalno mizo, do gosta.«

Ponudnikom Ljubljanskega zajtrka so na voljo lokalna živila iz naslednjih skupin jedi, ki so primerne za zajtrke (in tudi brunche):

z njiv in polj v okolici Ljubljane: kruh, pekovsko pecivo, Janška vezivka, bio kosmiči;
iz čebeljih panjev: med lokalnih pridelovalcev;
z ljubljanske mlečne tržnice: jogurti, mleko, maslo in siri;
mesni izdelki: suhe mesnine in šunka, jetrna pašteta, kuhan goveji jezik, kuhana, rahlo dimljena klobasa;
iz sadovnjakov: pečena jabolka, naravni jabolčni sok z Janč;
sezonske sladice: Ljubljanske skutne palačinke s pehtranom, štruklji, jabolčni zavitek ("štrudl"), potica (pehtranova, skutina, orehova).

Izbor jedi v okviru Ljubljanskega zajtrka je raznovrsten. Jedi so lahko sodobne ali tradicionalne, lahko so kreativno nadgrajene ali takšne, kot so jih kuhale naše babice. Pomembno je le, da so na mizo pripotovale iz Ljubljane z okolico, kot del zelenih nabavnih verig.

Izbor jedi se sezonsko spreminja, dopolnjuje in prilagaja letnim časom in izbiri svežih sestavin. V pomoč pri izbiri sezonskih jedi na Turizmu Ljubljana ljubljanskim gostincem vsak mesec v letu pošljemo recepte, katerih glavna sestavina je sezonsko sadje oziroma zelenjava. Priložen jim je seznam lokalnih dobaviteljev.

Ljubljana breakfast photo Matevz Kostanjsek

Foto: Matevž Kostajšek

Ljubljanski zajtrk je z enotno oznako izpostavljen tako na jedilnikih, v objavah na spletu kot tudi na sami zajtrkovalni mizi. Povsod, tudi v primerih ko je Ljubljanski zajtrk samostojen del samopostrežnega zajtrkovalnega bifeja, so ob jedeh navedeni tudi njihovi dobavitelji.

Ljubljanski zajtrk je bil razvit v okviru širšega projekta Zelene nabavne verige, katerega bistvo je, da pot od pridelovalca do mize postane čim krajša, saj je na ta način hrana veliko bolj zdrava, okusnejša in vsebuje manj konzervansov.

Zaradi primerne dozorelosti ima lokalno pridelana hrana tudi večjo biološko in hranilno vrednost. Kulinarična ponudba prestolnice na ta način pridobiva na svoji kakovosti in postaja vse bolj prepoznana.