Nov okus Ljubljane je vegetarijanska jed »Nazaj h korenom«

Festival November Gourmet Ljubljana je tudi letos, tretje leto zapored, razgibal jesensko dogajanje v mestu. Ves mesec so se vrstili različni kulinarični dogodki – z najodmevnejšim, November Gourmet Finale, ob koncu festivala, v edinstvenem ambientu Mesta oblikovanja. Na njem so lahko obiskovalci opazovali ustvarjanje kuharskih mojstrov v živo, pokušali jedi in pijače iz zakladnice ljubljanske tradicije, na dogodku pa so izbrali tudi nov okus Ljubljane, ki bo eno leto del ponudbe Okusov Ljubljane, in predstavili posebno izdajo uglednega gastronomskega vodnika Gault&Millau Ljubljana/Ljubljanska kakovost.

Nov okus Ljubljane

© Marko Delbello Ocepek

Za sodelovanje na natečaju Nov okus Ljubljane v okviru festivala November Gourmet Ljubljana je bilo treba pripraviti novo jed iz treh sestavin, ki so tipične za okuse Ljubljane in Osrednje Slovenije (iz nabora: kranjska podolgovata repa, trnovsko kislo zelje, radič, ljubljansko rumeno korenje, orehi, lokalni med in kranjska klobasa). Natečaj je prinesel dvanajst ustvarjalnih avtorskih receptov, med katerimi so na podlagi spletnega glasovanja občinstva in ocene strokovne žirije (v sestavi: chef Mojmir Šiftar, Restavracija Evergreen, Bruno Šulman, lanskoletni zmagovalec, in predstavnica podjetja Mercator, pokrovitelja natečaja) izbrali tri, ki so na dogodku November Gourmet Finale pripravili svojo jed v živo.

© Marko Delbello Ocepek

Zmagala je cenovno dostopna, a prefinjena lahkotna vegetarijanska jed »Nazaj h korenom«. Boris Cesar in Jaka Mankoč sta jo ustvarila iz ljubljanskih sestavin, kot so rumeni saveljski koren, podolgovata kranjska repa, med iz Ljubljanske kotline in domače skisano mleko izpod Šmarne gore. Preostala finalista sta bila Jaka Hvala, čigar »Kranjščen radiček« (slastna klasika z medeno gorčično omako in kaviarjem kislega zelja) je prejel največ glasov na spletu, in Sinan Klemen Šimpraga s sladko-slano kombinacijo jedi za ljubitelje testenin, ki jo je poimenoval »Torteloni, parmezanova krema, medene fige, rjavo maslo«.

Gault&Millau Ljubljana/Ljubljanska kakovost

© Marko Delbello Ocepek

Na dogodku November Gourmet Finale so predstavili tudi novost: posebno izdajo uglednega gastronomskega vodnika Gault&Millau Ljubljana/Ljubljanska kakovost.

Strokovna komisija je ocenila 111 gostinskih ponudnikov. Anonimni inšpektorji so pri obisku restavracij sledili natanko predpisanim pravilom, ki veljajo za ocenjevanja Gault&Millau po vsem svetu. Restavracije so obiskali kot navadni gostje, pri čemer niso ocenjevali zgolj hrane, ampak celotno doživetje, od pozdrava do postrežbe, na koncu pa tudi poravnali račun. Lastniki restavracij tako niso vedeli, kdaj so jih obiskali. Inšpektorji svoje ocene opredeljujejo po sklopih, brez vnaprejšnjega vpogleda v končni rezultat. Pri oceni je najpomembnejša hrana (sestavine, ustvarjalnost, predstavitev na krožniku), sledijo ambient, postrežba in strokovnost osebja (znanje in prijaznost do gosta).

Po teh kriterijih je bila letos s štirimi kapami ocenjena restavracija Strelec, tri kape so prejele restavracije JB, Maxim, Atelje, Evergreen, Harfa, Cubo, Gostilna As in Gostišče Grič. Priznanja za najboljša priljubljena zbirališča pa so prejeli Bazilika bistro, Odprta kuhna, Kucha, Hud Burger Center in Dvorni bar.

Strokovna komisija je ocenila tudi 75 ljubljanskih trgovin. Inšpektorji so ocenjevali od opreme trgovin do odnosa prodajalcev – in ponudbo, seveda. Vse to so ocenjevali s pregledom spletnih strani trgovin, s telefonskim klicem in z obiskom.

Plakete za najbolje ocenjene trgovine je prejelo osem ponudnikov s 94 ali več točkami od največ sto: poleg trgovin Dobrote Dolenjske, Ika in Kar=in so jih prejeli še Bebé, Evil Eve, Zlatarski atelje Kodre, Porcelain Catbriyur in Soven. Priznanja je prejelo tudi trinajst trgovin, ocenjenih z od 89 do 93 točkami.

Dober obisk in čedalje večja medijska prepoznavnost

Letošnji festival November Gourmet Ljubljana, s katerim Turizem Ljubljana poudarja izjemen kulinarični potencial Ljubljane in jo tudi tako zapisuje med uveljavljene evropske kulinarične destinacije, obenem pa z njim krepi prizadevanja za uresničevanje ključnih strateških ciljev razvoja turizma: podaljšanja povprečne dobe bivanja turistov v mestu in povečanja potrošnje gostov, je bil zelo dobro obiskan. V okviru festivala so se zvrstili številni dogodki, od večjih, kot sta bila, denimo, Ljubljanska vinska pot in Slovenski festival vin, do različnih delavnic, tematskih dogodkov in vodenih kulinaričnih doživetij po mestu. Festival je tudi čedalje bolj medijsko prepoznan, tako v Sloveniji kot v tujini.