S kolesom na priljubljeno razgledno goro v zaledju Ljubljane

Na Limbarsko goro se odpravimo iz Moravč, središča Moravške doline, ki so jo nekoč imenovali »dolina gradov«; zdaj je tod ohranjen le še en grad, Tuštanj. Moravče so sicer staro cerkveno središče, saj je bila župnija tod že pred skoraj tisoč leti. Baročna cerkev sv. Martina sredi starega moravškega jedra je tudi tukajšnja največja znamenitost; ob njej je manjši park.

Ob cerkvi je večje parkirišče, kjer začnemo kolesarski izlet na Limbarsko goro. Proti cilju usmerjajo (tudi) prometni znaki, kolesarimo pa po neprometnih cestah, skozi vasi, gozdove, mimo prostranih travnikov in pašnikov ... Po približno dveh kilometrih kolesarjenja iz Moravč se ponudita dve možnosti za vzpon na Limbarsko goro; obe sta približno enako strmi, zato predlagamo vzpon po eni in spust po drugi cesti. Vzpon ni dolg, a naklonina klanca vendarle zahteva dobro telesno pripravljenost; če smo se na izlet odpravili z električnim kolesom, pa bomo lahko navkreber nekoliko laže dihali.

Više smo, bolj razgledna je pot, do kraljevskega razgleda ob koncu vzpona. Na vrhu je tudi gostilna (Urankar), ki je praviloma odprta ob koncih tedna.

Romarska cerkev sv. Valentina, ki se mu radi priporočajo še zlasti zaljubljenci in mladoporočenci, je pretežno zaprta, a je zanimiva tudi njena zunanjost. Gradnjo cerkve so ne nazadnje v začetku 18. stoletja zaupali tedaj najbolj znanemu baročnemu arhitektu Gregorju Mačku iz Ljubljane, bila pa naj bi njegovo največje delo.

Krožna tura je dolga okoli 13 kilometrov, na njej pa premagamo 390 metrov višinske razlike.