Matea Benedetti: moda je lahko odmevna glasnica pozitivnih sprememb

Oblačila so iz 100-odstotnega organskega bombaža in potiskana z barvami na vodni osnovi, ki ne vsebujejo težkih kovin. Na majicah je na podlagi ljubljanskega simbola zmaja z Zmajskega mostu upodobljen zemljevid mestnega središča, ki je tudi (spleten) na hrbtišču suknjičev, gumbi na njih pa so izdelani iz ekvadorskih oreškov, ki imajo minimalen vpliv na okolje, saj so biološko razgradljivi.

Matea Benedetti, ki ustvarja pod blagovno znamko Benedetti Life, velja za pionirko ekološke luksuzne mode. Širša javnost jo bržkone pozna še zlasti po odmevnem preboju na rdečo preprogo Oskarjev in oblikovanju trajnostnih oblačil za strežno osebje Hiše Franko in JAZ by Ana Roš. Neomajno sledi motu svoje znamke: Inspired by Life, kar bi v prevodu lahko pomenilo »življenje kot navdih«, kot pove sama, pa jo pri delu kot ključna vrednota žene prizadevanje za dolgoročno ohranjanje zdravega planeta.

Zaposleni v Turizmu Ljubljana majice in suknjiče, ki ste jih oblikovali zanje, nosijo tako v Turističnem informacijskem centru (TIC), kjer so pogosto prvi stik z obiskovalci mesta, kot tudi na predstavitvah destinacije v tujini, kjer so neposredni ambasadorji Ljubljane. Kako pomembno se vam zdi sporočati trajnostni značaj slovenske prestolnice tudi z videzom?

Vsaj na področju mode ugotavljam, da se velika večina ljudi ne odzove najbolje, če jim najprej poveš, da tvoje delo temelji na trajnosti, saj v njih to sproži nekak občutek krivde, tega pa nihče ne mara. Ko sem stopila na trajnostno pot, sem si s tem na začetku zaprla marsikatera vrata. Sčasoma sem se naučila, da je treba zgodbo o trajnosti vtkati v dizajn. Ta mora biti v ospredju. Z dizajnom pritegneš pogled in vzbudiš radovednost. Recimo pri novih majicah in suknjičih Turizma Ljubljana – ljudi bosta najprej pritegnila podoba simbola mesta, zmaja, in zemljevid, šele potem bodo najverjetneje želeli izvedeti (trajnostno) zgodbo v ozadju. Najprej torej spodbudiš radovednost, zatem pa razkriješ zgodbo o trajnosti. Na modnih revijah na začetku modelom nisem vnaprej razlagala, kakšne materiale bodo nosili; pozneje so me sami spraševali, iz česa so oblačila, saj so se v njih odlično počutili, predvsem občutek na koži je namreč drugačen kot pri oblačilih, narejenih iz konvencionalnih materialov, še zlasti sintetičnih. In prav v tem vidim velik potencial za večji razmah trajnostne mode: povsem z vidika uporabnosti, saj je občutek med nošenjem takšnih oblačil izjemno prijeten.

V Turizmu Ljubljana so v novih oblačilih prepoznali tudi priložnost za razvoj nove kolekcije spominkov: z motivom ljubljanskega zmaja in iz naravi prijaznih materialov (majice, lončki in dežniki) ...

To je super linija spominkov – je pa zanjo podobo prevzela Andreja Jež, ki je poskrbela tudi za grafično podobo nove oblačilne kolekcije za TIC. To je eden od načinov, kako lahko trajnostna moda dopolnjuje trend trajnostnega turizma. Mislim, da je v Turizmu Ljubljana vrednota trajnosti dejansko zelo močna. Za to je potrebno tudi znanje, zavedanje o možnostih, ki so na voljo za okolju prijaznejše delovanje.

Vaše kreacije slovijo po uporabi pionirskih, naravi prijaznih materialov; kako se je skozi leta povečeval (in se še povečuje) njihov obseg?

Ko sem pred dobrim desetletjem stopila na zdajšnjo pot, sem imela na voljo tri vrste takšnih materialov; za primerjavo: ko sem delala kostume za operno predstavo (Matea Benedetti ima za sabo tudi zelo bogato in uspešno kariero kot gledališka, operna in filmska kostumografinja, op. p.), sem imela samo pri svili na voljo kakšnih šestdeset barvnih odtenkov in vsaj petnajst različnih vrst tkanja. Zdaj imam na voljo okoli tristo različnih materialov, ki so prijazni do okolja. Razvoj na tem področju je izjemno velik. Vse družbe v svetu mode oziroma oblačilne industrije bi lahko prešle na okolju prijaznejše poslovanje. To ne pomeni, da bi začeli vsi uporabljati samo naravne materiale, ker bi za to pošli viri, bi pa bili lahko rešitev vzporedni poti: recikliranje odpadnih oblačil v nove in razvoj oblačil iz samo naravnih materialov za ljudi, ki ne morejo ali izrecno nočejo nositi oblačil iz sintetičnih. In glede na izjemno veliko proizvodnjo oblačil bi se tudi oblačila hitre mode podražila le za spoznanje, če bi podjetja prešla na manj okolju obremenjujoče poslovanje.

Ali sami uporabljate izključno naravne materiale pri svojem delu?

Ne, to bi bilo tako rekoč nemogoče - za zdaj tako na primer ne morem zagotoviti elastičnosti blaga izključno z naravnimi materiali; ko kakšnega oblačila ne morem izdelati samo iz naravnih materialov, uporabim recikliran poliester. Uporabljam pa okoli 95 odstotkov naravnih materialov. Kar pomeni, da mi ni treba spremljati, kaj se bo zgodilo, ko bodo moja oblačila zavržena - ko so, se razkrojijo v približno treh mesecih z minimalnim vplivom na okolje. Oblačila iz sintetičnih materialov potrebujejo za razkroj stoletja. Tekstilna industrija je na tretjem mestu med največjimi onesnaževalci planeta, za živinorejsko in naftno.

Kje sami vidite ključne razloge za to, da se tekstilna industrija tako oklepa konvencionalnih načinov poslovanja?

V prevladujoči ekonomski logiki, ki postavlja nenehno večanje dobička daleč pred skrb za ohranjanje (zdravega) planeta. Moje vrednote so popolno nasprotje temu uveljavljenemu ekonomskemu modelu, pa sem še vedno na trgu. Kljub zelo strogim kriterijem, ki sem si jih zadala. Kar pomeni, da delam prav, sicer se moj koncept ne bi obdržal. Torej je ta pot mogoča.

»Prostora je dovolj za vse. Kupujemo lahko tako cenejše izdelke hitre uporabnosti kot tudi slovenske rokodelske izdelke.« Tako je v intervjuju za Pisma iz Ljubljane pred časom dejala Eva Breznikar, ki ustvarja izdelke iz usnja pod blagovno znamko EvilEve. Kaj menite o tem, če prenesemo njeno razmišljanje na svet oblačil?

Prostora je dovolj za vse, a nakupi bi morali biti (postati) premišljeni. Tudi če nisi premožen, se lahko oblačiš v edinstvene kose oblačil - na voljo so vintage trgovine in krasno lahko kombiniraš kakšne vintage kose z oblačili hitre mode. Poleg tega lahko oblačila popravljaš in jim podaljšuješ uporabnost, če ti kakšno oblačilo ni več všeč, ga zamenjaš z oblačilom nekoga drugega ...

Trajnost je tudi v ospredju dela številnih ustvarjalcev v Ljubljani; z nekaterimi je Turizem Ljubljana razvil doživetja za obiskovalce, na področju modnega oblikovanja na primer Naredite si majico v Anselmi in Ustvarite vezalke v Studiu Draž. Kaj menite o takšnem približevanju trajnosti na področju ustvarjalnosti širši javnosti?

Takšna doživetja so super. Med drugim so odlična priložnost, da ljudje vidijo in vsaj malce doživijo, koliko dela je vloženega v izdelke uporabne vrednosti. Oblačilom, na primer, je hitra moda povsem odvzela vrednost. Dejstvo, da so majice na voljo že za kakšne tri evre, je postalo povsem sprejemljiva realnost. A dejstvo je tudi, da je za vsako majico skrito delo, pa četudi nekdo vse dneve »samo« šiva. Takšna srečevanja ljudi z ustvarjalci so pomembna za ozaveščanje ljudi. Sicer opažam, da se ozaveščenost glede trajnosti povečuje, tako med ustvarjalci na področju mode, kot med širšo javnostjo, še zlasti med mladimi.

Sodelujete tudi s Centrom Rog ...

V njem sem imela dve leti studio, kjer sem se lahko v celoti posvetila nekomercialnemu delu, eksperimentiranju, kot je bilo recimo ustvarjanje oblačil iz odpadnih elektronskih čipov in pločevink piva. Poleg tega sem sodelovala s podjetji z vsega sveta pri razvoju novih materialov za oblačila. V spominu mi je ostalo še zlasti dvoje: pižame iz sladkornega trsa, ki pa žal niso dobro prenašale višjih temperatur, pravzaprav so karamelizirale, in kombinezoni iz visko materiala, kjer so osnova evkaliptova vlakna – no, pri tem materialu se je pokazalo, da je namočen trd kot karton, šele ko se posuši, pa je prijetno mehak (smeh). To je inovativnost: nikoli nisi povsem prepričan, kako se bo inovacija obnesla. S Centrom Rog smo oblikovalci dobili zelo dragocen prostor za raziskovanje, saj premore prostore z opremo, ki si je sami ne moremo privoščiti. Jeseni bom kot mentorica sodelovala še na dogodku Rog Kreaton (ki vabi z napovedjo, da bodo udeleženci pri snovanju rešitev upoštevali tudi rastline, živali, ekosisteme, prihodnje generacije ali celo umetno inteligenco ter pogled usmerili onkraj človeka, op. p.).

Končajmo z besedami z vaše spletne strani, ki povzamejo bistvo vašega dela: »Naše modele navdihujejo ogrožene živalske vrste in krhki ekosistemi, njihove zgodbe pa preoblikujemo v nosljivo umetnost, ki ozavešča in spodbuja k razmisleku.«

To je bistvo blagovne znamke Benedetti Life: ohranjanje življenja na planetu v vseh oblikah. Vsako kolekcijo posvetim ogroženi živalski vrsti, aktualna je posvečena kitom. Vsako raziskovanje o njih mi odpre nova znanja o tem, kakšne so razmere na našem planetu. Tako lahko povem dejstva, obenem pa ponujam tudi rešitve.