Sodobne tehnologije (še) ne zmorejo nadomestiti osebnega stika

Lahko za začetek poveste več o nagradi, ki ste jo prejeli na vsakoletnem srečanju zaposlenih v turističnih informacijskih centrih (TIC) evropskih destinacij, ki ga organizira združenje CityDNA in je bilo konec novembra v Vilni?

Razmišljala sem, da imajo bolj kot ne vse države in tudi mesta nekaj skupnega, pa naj si bodo to podobnosti v kulinariki ali znamenitosti, kot so na primer gradovi. Jezik pa opredeljuje našo identiteto in nas tako najmočneje razlikuje od drugih. Zato sem prevzela organizacijo kratkih tečajev slovenščine za obiskovalce. Ti nas v TIC pogosto sprašujejo o slovenskih besedah in frazah, ki bi jim omogočile vsaj osnovno sporazumevanje z domačini. V sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani smo tako pripravili poldrugo uro dolg tečaj, ki je bil avgusta in septembra vsako sredo popoldne. Priznati moram, da si nisem obetala tako dobrega odziva: že prvič je prišlo 25 obiskovalcev. In tako se je nadaljevalo do zadnjega tečaja. Vsakič so prišli drugi ljudje, zelo različnih narodnosti. Navdušeni so bili nad tem, da so se lahko med obiskom mesta naučili vsaj osnovnih besed in fraz, ki jih potrebujejo pri sporazumevanju z domačini.

V TIC ste del ekipe Turizma Ljubljana štiri leta – začeli ste med magistrskim študijem geografije in se nato zaposlili. Kaj vas je še zlasti navdušilo in vas še veseli pri tem delu?

Všeč mi je, da k nam prihaja svet. Da delo ni nikoli enolično, temveč je zelo dinamično. Naše delo ni samo informiranje gostov – rekla bi, da se pogosto znajdemo v različnih vlogah, od psihologov do policistov (nasmeh). Na nas se obiskovalci pogosto obračajo s težavami, smo prvi, h katerim pridejo, če se znajdejo v njih, od tega, da nekaj izgubijo ali jim kaj ukradejo – tudi to se občasno zgodi –, lahko so nezadovoljni s prenočitvijo ... Prihajajo pa tudi samo na klepet, še zlasti prebivalci mesta. Pridejo nas vprašat, kako smo, poizvedo o dogajanju v mestu, o novostih v naši ponudbi. Poleg tega smo za številne obiskovalce prvi oseben stik z domačini. Zato si resnično želim, da se ob obisku TIC počutijo dobrodošli. Če naredimo nanje dober vtis, je tudi njihovo dojemanje mesta na splošno zelo pozitivno.

Iz TIC je pred najinim pogovorom izstopila manjša skupina mladih s preprostim zemljevidom mesta v rokah. Marsikdo bi pomislil, da še zlasti mladi uporabljajo bolj kot ne samo še digitalne zemljevide in da v TIC na splošno prihajajo večinoma starejši obiskovalci, ki niso toliko dovzetni za sodobne tehnologije. Toda: je to res?

Ne (nasmeh). Starostna struktura obiskovalcev TIC je zelo raznolika. Kljub temu da je splet izjemno bogat z informacijami in zgodbami o Ljubljani, prav tako družbena omrežja, in kljub razmahu uporabe orodij umetne inteligence. Tudi mladi tako radi vzamejo tiskan zemljevid mesta, ki je na voljo v TIC, sprašujejo nas za priporočila, kaj lahko počnejo tukaj. V TIC imamo sicer tudi digitalni zemljevid Ljubljane in njene okolice, ki ga obiskovalci uporabljajo, a ugotavljam, da se še vedno veliko raje pogovarjajo z nami. Poleg tega večina ljudi, ki pride v TIC, nima že vnaprej izdelanega itinerarja na osnovi vseh informacij, ki so jim na voljo, temveč nas sprašujejo tudi zelo osnovne stvari, od tega, kaj naj si ogledajo, kam naj gredo jest, kakšni dogodki so v mestu in podobno.

Že od razmaha uporabe interneta se je v turizmu ugibalo, koliko turističnih agencij bo ob posel, ali bodo TIC sploh še potrebni, razvoj novih tehnologij pa bi lahko ta ugibanja samo še okrepil. A zdi se, da se te domneve niso izkazale za upravičene?

Ne, rekla bi, da se niso. Ljudje si še vedno želijo oseben stik z drugimi ljudmi in pa tudi nekaj fizičnega, nekaj, kar primejo v roke, kot so zemljevidi, kljub siceršnji široki uporabi Google Maps, recimo. In to ugotavljam za vse starostne skupine. Tako nas obiskovalci navdajajo z občutkom, da smo zanje še vedno resnično pomembni. S čimer tudi nam v TIC lepšajo dneve (nasmeh). In kdaj se zgodijo še posebno simpatične stvari, kot je bil nakup plišastega zmajčka Ljuba v naši prodajalni spominkov, ki sta ga gosta po tem popeljala na popotovanje po številnih evropskih in drugih mestih ter o tem tudi izdala knjižico Ljubo Adventure.

Ali obiskovalci delijo z vami, kaj jih v Ljubljani najbolj navduši?

Navdušuje jih samo mesto, to, da je izjemno zeleno, urejeno – to je prvi vtis, ki ga dobijo ob prihodu. Zanimata jih zgodovina mesta in njegovo staro jedro; številni se odločajo za naše vodene oglede po Stari Ljubljani. Pogosto zelo pohvalijo kulinarično ponudbo. Navdušeni so nad gostoljubnostjo prebivalcev, tudi nad tem, da odlično govorijo angleško. Pa tudi kulturna ponudba se jim zdi bogata, od muzejev in galerij do dogodkov. Zdaj, decembra, še zlasti povprašujejo po dogajanju v mestu. Pritegnejo jih tudi dogodki v okviru festivalov, kot so LUV fest, Teden ljubljanskega turizma, Ljubljana Festival ...

Koliko jih zanimajo edinstvena, butična doživetja, ki jih Turizem Ljubljana v sodelovanju s partnerji sistematično razvija v zadnjih letih?

Ta doživetja so v ospredju naših predlogov, kaj doživeti v Ljubljani, in zanimanja zanje je kar precej, še posebno za kreativne rokodelske delavnice, v zadnjem času pa čedalje več tudi za nova ustvarjalna doživetja.

Kaj pa bi predlagali obiskovalcem, če bi vas vprašali po vaših najljubših kotičkih v Ljubljani?

Obožujem Špico in nabrežja Ljubljanice, pogosto grem na Ljubljanski grad, Rožnik in v Tivoli. Očitno imam zelo rada zeleno Ljubljano (smeh)!