EvilEve – edinstveni usnjeni izdelki, ki navdušujejo tudi svetovne zvezdnike

Evo Breznikar smo obiskali v njenem butiku EvilEve v Stari Ljubljani, ki je obenem ustvarjalni atelje; v ozadju čudovitih izdelkov številnih oblik in barv ter, kajpak, uporabnosti, se tako odstre tudi vpogled v njen neizčrpen ustvarjalni krogotok. Vsi izdelki so v celoti Evino delo: od idejne zasnove zanje do končne izdelave. Prostor kipi od živahne domišljije, hkrati pa premišljenega, natančnega dela, ki oblikovalko še vedno navdihuje in navdušuje prav toliko kot na začetku ustvarjanja.

V mladosti ste bili vrhunska športnica, plavalka z več državnimi rekordi, zatem ste bili več kot desetletje vpeti v glasbeno sceno, od popa do sodelovanja s skupinama Laibach in The Stroj ter samostojne rokovske skupine, bili ste novinarka, v zadnjem desetletju pa je postal vaš vzdevek iz šolskih časov, EvilEve, sinonim za edinstvene modne izdelke iz usnja. Kako je rokodelstvo prevzelo primat?

Na to, da sem tako rekoč pravkar praznovala deset let, odkar sem odprla butik, sem povsem pozabila, dokler mi ni za to čestital prijatelj (smeh)! Izdelke iz usnja sem začela ustvarjati, ker sem si za svoje glasbene nastope – to je bilo v zadnjih glasbenih letih, ko sem bila pevka v rokovski skupini EvilEve – želela dodatke, ki jih ni bilo mogoče kupiti ali so bili predragi; želela sem si takšne, ki bi bili nekaj posebnega, obenem pa bi bili udobni. A o tem, da se bom v prihodnosti s tem resneje ukvarjala, nisem razmišljala. Življenje me je doslej že naučilo, da so lahko naše poti zelo pisane in da premoremo v sebi potencial za ustvarjanje na več področjih. Ne verjamem, da je človek lahko dober samo v eni stvari. Tako da, kdo ve, s čim se bom ukvarjala čez deset let, čeprav je moja ustvarjalna muza na zdajšnjem področju še vedno izjemno živahna, nenehno ustvarjam povsem nove kose. Vrelec ustvarjalnosti se zdi neusahljiv. Ne nazadnje pa: več kot delaš, več novih idej se poraja. In dela se še vedno lotevam z navdihom in veseljem.

Kako pa ste se odločili, da boste ustvarjali izključno iz usnja?

Iz usnja sem začela ustvarjati povsem zaradi njegove uporabne vrednosti. Za odrske nastope je preprosto najprimernejše. Je naravno in koži omogoča, da diha, poleg tega je trpežno. Tako na primer body-packa (torbice, v kateri je sprejemnik/oddajnik za brezžične slušalke) ne moreš pripeti na pas iz lahkotnejšega blaga, ker je pretežak. Kitarski pasovi so namenoma usnjeni in ne iz čipke. V obleki iz umetnih materialov se med dvournim koncertom med norenjem počutiš kot puran v celofanu. Usnje je najboljše tudi za čevlje ...

S tem ste si izbrali ozko ustvarjalno nišo in menda je vašo odločitev za takšno rokodelsko pot pospremilo nemalo dvomov v uspeh?

Dvomi in neodobravanje okolice so bili prisotni ves čas. Podobno je pri večini drugih slovenskih ustvarjalcev, ne glede na to, s čim se ukvarjajo. Pri nas namreč še vedno nekaj velja samo »varna redna služba«. Če si poleg tega končal študij, ki nima nobene povezave s tem, kar počneš (Eva je diplomirana novinarka in trenerka plavanja, op. p.), so dvomi še večji in tvoja okolica si še bolj prizadeva, da bi te usmerilo v kaj drugega. Ko pridejo k meni mladi ustvarjalci, se o tem pogosto pogovarjamo in rečem jim: »Zaupaj si, ne popusti, ne poslušaj drugih.« Doslej sem spoznala veliko čudovitih, sposobnih, nadarjenih ustvarjalcev, ki so obupali samo zaradi psihološkega pritiska okolice, ne zato, ker bi imeli slabe izdelke. Sama nisem klonila, ker sem bila kot vrhunska športnica vajena soočanja s pritiskom, pa tudi zaradi svojega značaja, ki je uporniški takrat, ko je treba: pri stvareh, za katere občutim in vem, da so pravilni, dobri, ne popuščam. Poleg tega dandanes za uspeh še zdaleč ni dovolj, da ponujaš kakovostne izdelke ali storitve, temveč moraš biti dober »paket«.

Vaše kitarske pasove in druge izdelke uporabljajo tudi domači in tuji zvezdniki, med njimi glasbeniki legendarnih skupin Guns N’ Roses, Whitesnake, Pantera in Bon Jovi ...

Sodelovanje z vsako veliko zvezdo ti prinese nov preboj. V stik s tujimi zvezdniki sem sicer prišla dobesedno na ulici, v ZDA, kjer sem s svojimi izdelki vzbudila dovolj pozornosti, da so me opazili in da je šel glas o njih od ust do ust. Na sodelovanje z zvezdniki sem seveda ponosna, a najbolj takrat, ko prvemu sodelovanju sledi drugo in tako naprej. Vsak naslednji krog je največje priznanje, ki ga lahko dobiš. Z Guns N’ Roses imam tihi dogovor, da jim na dve leti pošljem določene izdelke, pri čemer mi dovolj zaupajo, da mi povsem prepustijo ustvarjanje. Takšna umetniška svoboda ti omogoča kakovostno ustvarjanje brez pritiskov in omejitev. Skozi leta se je nabralo kar nekaj sodelovanj z zvezdniki, moškimi in ženskimi, in vesela sem, da mi je to odprlo pot tudi do drugih, ki so tako bolje spoznali moje delo in ki si želijo izdelke za vsakdanjo uporabo. Hvaležna sem za zaupanje, da bom za vsakogar naredila najbolje, kar zmorem. Ni lepšega, kot je obojestransko zadovoljstvo. Sicer pa ... Ko je govor o ustvarjanju za zvezdnike, sem najbolj ponosna na pas, ki sem ga naredila za Vlada Kreslina. Zaželel si je veliko črno rožo, ki sem jo ustvarila listič za lističem. Bila je čudovita, še zlasti pa je bila v sozvočju z njim kot umetnikom.

Kako pomembno je poznavanje človeka, za katerega ustvarjate?

Zelo. Ko si nekdo zaželi moj izdelek, se z njim najprej temeljito pogovorim, zanj imam nešteto vprašanj, da dobim dovolj dobro podobo o njem kot o človeku, vpogled v njegovo energijo, pri umetnikih pa tudi v njihovo ustvarjanje. Samo tako lahko ustvariš za nekoga nekaj res vrhunskega. Razlika med dobrim in presežkom je v podrobnostih. Vedno se jim posvetim. In v tem uživam.

Če se odmakneva od zvezdništva - ustvarjate namreč še zlasti modne dodatke in druge edinstvene usnjene izdelke za vsakdan: torbice, denarnice, pasove, šale, ovratnike, kravate, nakit ...

Potreben je bil čas, da je širše občinstvo dojelo, da moji izdelki niso namenjeni samo za odrske nastope (nasmeh). Prizadevam si, da so takšni, da so primerni za različne priložnosti, pa naj bo to poroka ali služba. Želim si, da premorejo to variabilnost. Sicer pa nisem pristaš tega, da imamo doma preveč stvari, temveč da jih imamo manj, a so kakovostne in se lahko uporabljajo ob različnih priložnostih, v različnih kombinacijah, na več načinov. In čim dlje. (Eva je zagovornica trajnostnih pristopov, sodelovala je tudi pri trajnostnih pobudah Mestne občine Ljubljana, op. p.)

Razvili ste tudi lastno tehnologijo izdelave: na začetku ste ustvarjali povsem brez uporabe niti, šivanke in ravnila?

Nimam nobenega uradnega šiviljskega znanja, ko sem začela, sem se dela preprosto lotila po svoje. Pozneje sem z opazovanjem dela drugih usnjarjev ugotovila, da ustvarjam s povsem druge izhodiščne točke (smeh). Začela sem popolnoma brez uporabe niti, šivanke in ravnila, pa sem sestavljala velike torbice, kar pomeni, da sem morala matematično razmišljati. Kot da bi začel sestavljati avto pri volanu in nadaljeval proti motorju. Kar se je na začetku zdelo kot moja slabost, torej pomanjkanje klasičnega znanja šiviljstva, se je izkazalo za mojo veliko prednost, ker nisem omejena s pravili, pa tudi ne morem se skrivati za uradno pridobljenim znanjem. Ne zanima me, kako naj bi bil videti pravilen šiv. Zanima me, ali je v izdelku občutiti strast in kako je videti na prvi pogled, da gre torej res za edinstven dizajnerski kos. Pri vsakem izdelku, ki ga ustvarim, gre za to. Verjetno bi lahko res laže shajala, če bi izdelovala na primer enake pasove, le v drugih barvah. A mene to ne zanima. Je pa izjemno pomembno, da se ves čas učiš in nikoli ne zaspiš na lovorikah.

Vizija strategije ljubljanskega turizma je, da postane Ljubljana v prihodnjih letih vodilna in najbolj ustvarjalna mestna destinacija trajnostnega življenjskega sloga na svetu. Verjamete, da bo?

Ljubljana ima za to resnični potencial, saj premore zelo veliko število odličnih ustvarjalcev na zelo različnih področjih. Njihov obstoj in preboj ogroža po mojem mnenju še zlasti dvoje: kako se tržiti oziroma promovirati, še zlasti v primerjavi z velikimi podjetji, ki nas s svojim proračunom zasenčijo, in nevarnost prenizkih cen izdelkov oziroma dampinga cen. Upam, da bomo toliko dozoreli, da bomo zmogli priznavati in ohranjati vrednost svojega dela. Obenem pa je potreben tudi miselni preskok med ljudmi, ki že dolga leta kupujejo manj kakovostne poceni izdelke, ob tem pa so začudeni, ker rokodelske obrti izginjajo. Rada si vzamem čas in vsakomur posebej pojasnim, zakaj je prišlo do tega, ko potarnajo, kako recimo komaj dobijo čevljarja za popravilo čevljev. Prostora je dovolj za vse. Kupujemo lahko tako cenejše izdelke hitre uporabnosti kot tudi slovenske rokodelske izdelke.