Pojdi na vsebino

V mestnih galerijah na prostem ob Ljubljanici so konec maja odprli novi razstavi: na Krakovskem nasipu o baronu Antonu Codelliju, izumitelju, mecenu, svetovljanu in lastniku prvega avtomobila v Ljubljani, na Gallusovem nabrežju pa je na ogled razstava, ki ozavešča javnost o boleznih raka krvi. Obe bosta na ogled do konca tega meseca.

Panoji na razstavi na prostem.

Izumitelj baron Anton Codelli med Afriko in Evropo © arhiv Slovenskega etnografskega muzeja (SEM)

Izumitelj baron Anton Codelli med Afriko in Evropo

Razstavo »Izumitelj baron Anton Codelli med Afriko in Evropo« na Krakovskem nasipu sta pripravila Urad RS za intelektualno lastnino in Slovenski etnografski muzej ob 150. obletnici rojstva barona Antona Codellija (1875-1954). Ob tej obletnici je Pošta Slovenije tudi izdala priložnostno poštno znamko.

Codelli je pomembno zaznamoval razvoj strojništva in elektrotehnike. Bil je nosilec 31 patentov, med drugim tudi za napravo za prenos slike na daljavo, zaradi česar velja za enega pionirjev televizije. Njegov največji dosežek pa je bila gradnja brezžične telegrafske postaje v nekdanji nemški koloniji Togo (zdaj samostojna afriška država), ki je omogočila prvo brezžično povezavo med Afriko in Evropo.

Bil je tudi producent prvega igranega filma, posnetega v Afriki – Bela boginja iz Wangore (1925). Njegova afriška zbirka in obsežen fotografski arhiv sta shranjena v Slovenskem etnografskem muzeju.

V iskanju upanja, volje in moči

Na Gallusovem nabrežju si je mogoče ogledati razstavo »V iskanju upanja, volje in moči«, ki seznanja s simptomi in znaki krvnih rakov ter izzivih, s katerimi se srečujejo bolniki. Namenjena je ozaveščanju splošne javnosti o boleznih ter spodbujanju zgodnjega odkrivanja bolezni in empatije do ljudi, ki se soočajo z njimi. Razstavo Društva bolnikov s krvnimi boleznimi so odprli ob robu svetovnega dne krvnega raka (28. maj).

Pomagajte nam izboljšati spletno mesto

Ste našli informacije, ki ste jih iskali?