Rupnikova linija na Zaplani: lep preplet zgodovinske in naravne dediščine
16. jun. 2025
Na Zaplani, hriboviti vasi med Vrhniko in Logatcem, so še vedno odlično ohranjene sledi Rupnikove linije, sistema utrdb, ki jih je Kraljevina Jugoslavija začela graditi na ozemlju zahodne Slovenije sredi tridesetih let prejšnjega stoletja v pričakovanju italijanskega napada. Do njih popelje prijetna in nezahtevna tematska pot, pohod po njej pa je lep preplet zgodovinske dediščine in čudovite narave. Vodi po razglednih travnikih in gozdovih, na njej pa so urejene tudi energetske točke.
Rupnikovo linijo so poimenovali po takratnem generalu slovenskega rodu Leonu Rupniku. Obrambna linija sicer nikoli ni odigrala svoje predvidene vloge, saj je bila zaradi umika jugoslovanske vojske zapuščena še pred splošnim italijanskim napadom. Bunkerjev na Zaplani tako tudi nikoli niso povsem dokončali.
Na tematski poti so najzanimivejši trije dobro ohranjeni bunkerji - italijanska vojska jih namreč po zasedbi tega ozemlja ni porušila. Tudi vstopiti je mogoče vanje in si ogledati njihovo notranjost. O gradnji Rupnikove linije pa si je mogoče prebrati na informativnih tablah, ki so postavljene na poti. Recimo o tem, kako je gradnja vplivala na življenja domačinov; številni so sodelovali pri njej, saj je bila gradnja bunkerjev dobro plačano delo.
Krožna pot se začenja pri Gostilni Mesec, kjer je tudi prva označba zanjo (z logotipom betonskega stolpa bunkerja s tremi strelnimi linijami). V začetnem delu pot popelje tudi mimo ostalin poznorimskega obrambnega zidu Claustra Alpium Iuliarum, ki je bil v 4. stoletju največji rimskodobni arhitekturni podvig na ozemlju zdajšnje Slovenije in potrjuje strateško pomembnost tega območja že v rimskih časih. Pot se sprva zmerno vzpenja čez travnike in skozi gozd, ponekod se z nje odprejo čudoviti razgledi na zeleno in hribovito krajino, ki ji ni videti konca.
Nazaj na izhodišče se spusti do asfaltne ceste, kjer je star kamnit vodnjak (poimenovali so ga po Napoleonu, ki naj bi hodil tudi skozi te kraje), od tod pa povede nazaj do Gostilne Mesec.
Hoje po poti je za približno poldrugo uro, seveda pa se je mogoče na njej zadržati poljubno časa: zagotovo občutno več, če si obiskovalci želijo preveriti učinke energetskih točk (na njih so tudi table, na katerih je napisano, na kaj vplivajo in koliko časa bi bilo treba ostati na njih).