Po Jakobovi poti od Vrhnike do Planine: v duhu literature in samotnih gozdov
15. jun. 2026
V Ljubljani je stičišče glavnih treh vej Jakobove poti v Sloveniji: Šentjakobske (dolenjske in primorske veje), Svetovišarske (gorenjske veje) in prekmursko-štajerske veje. Tako Jakobova pot prečka tudi dobršen del regije Osrednja Slovenija. Tokrat predstavljamo njen del od Vrhnike do Planine, ki je lahko odlična ideja za lep celodneven pohodniški izlet.
© Vid Rotar
Pot se začenja na Vrhniki – v duhu literature in daljne zgodovine – in se konča na enem najslikovitejših kraških polj v Sloveniji, Planinskem polju. Prečka Logatec, sicer pa večinoma vodi skozi gozdove, pogosto širne in samotne.
Začetek v znamenju Cankarja
Od križišča na Vrhniki, kjer je spomenik Ivanu Cankarju, Jakobova pot povede v smeri pisateljeve rojstne hiše, ki je preurejena v muzej. Že malce pred njo se začne vzpenjati – po klancu, prizorišču enega osrednjih prizorov v Cankarjevem znamenitem romanu Na klancu. Krajši, a strm vzpon pripelje do vznožja lepo urejenega parka, ki ga sklene poznorenesančna cerkev sv. Trojice, obdana s kapelicami križevega pota v senci dreves. Tako je o njej zapisal Cankar: »Bela kakor nevesta se sveti na holmu sveta Trojica, razgleduje se po sončni ravni, po tihem, sanjajočem močvirju, do Žalostne gore in do Krima.«
Ob potoku Bela mimo Starega malna
Pot v nadaljevanju vodi pretežno po gozdnih stezicah, dokler se ne pridruži stari »tankovski« cesti, ki so jo nekoč uporabljali za vožnjo tankov takratne Jugoslovanske ljudske armade (JLA) iz vrhniške vojašnice. Po spustu se odcepi na široko makadamsko cesto in se zavije v senco dreves ob potoku Bela. Cesta je pretežno zložna in se zgolj za spoznanje vzpenja. Pri odcepu za Star maln priporočamo kratek »obvoz« do koče (kadar je odprta, se lahko v njej okrepčamo) in bazena, ki je poleti priljubljeno naravno kopališče.
Od tod sledi razmeroma strm vzpon do vasi Strmica, zatem pa se pot spet vrne v gozd; do Logatca ga zapusti le enkrat, ko prečkamo prometnico med Logatcem in Vrhniko. Hodimo bodisi po udobni makadamski cesti bodisi po razgibanih gozdnih stezah.
V Logatcu Jakobova pot povede sprva po ulicah med stanovanjskimi hišami, mimo cerkve sv. Nikolaja v smeri Rakeka in zatem spet v gozd. Hodimo po stezicah, kolovozih in makadamskih cestah, pot se blago vzpenja in spušča. Gozd je dolgo naš družabnik, še zlasti, če se bo treba zaradi poplavljenega Planinskega polja odločiti za različico Jakobove poti, ki se mu izogne.
Cerkev sv. Nikolaja v Logatcu © Vid Rotar
Čez Planinsko polje ali nad njim?
Na to možnost opozorita smerni tabli za Jakobovo pot na križišču makadamskih cest nad naseljem Grčarevec.
Naravnost sledimo izvirni različici poti, ki popelje proti Lazam in čez Planinsko polje do Planine. Ta pot ponudi prijetno hojo po ravnini in doživetje enega najlepših kraških polj v Sloveniji.
Desno (pripis na tabli Jakobove poti: varianta) se spustimo v Grčarevec in se od tod vzpnemo v gozd nad cesto, ki pelje proti Planini. Tako obidemo Planinsko polje. Ta pot je nekoliko daljša in z več vzpona, tudi strmega in po dokaj zahtevnem terenu, ter manj razgledna, saj je večinoma zastrta z drevjem. Jakobovo pot v tem primeru zapustimo pri cerkvici sv. Marije (od tod vodi naprej proti Trstu) in se spustimo v Planino po dobro nadelani in označeni planinski poti.
Ne glede na to, po kateri poti prispemo v Planino, končamo popotovanje pri baročni cerkvi sv. Marjete. Iz Planine se lahko na Vrhniko vrnemo z medkrajevnim avtobusom.
Planinsko polje © Vid Rotar