MMM ZGODBE: FRŽEK
O ne, to ni zgodba o navadnem fižolčku. To je zgodba o Fržku, ki je vzklil v domači kuhinji, med kuharskim druženjem prijateljic, v osmih letih pa je z obilico srčnosti, odločnosti in skrbnosti lastnice Tine in skupnosti, ki prav tako kot ona verjame v ljubezen do okolja in vseh bitij tega sveta, kot Jakčev čarobni fižolček iz tiste stare pravljice pognal močne korenine in se vzpel visoko v nebo. Naj le raste in združuje vse, ki se radi zberemo ob uživanju v jedači, ki je dobra v najčistejšem pomenu te besede. Dobra, ker je okusna, kakovostna, zdrava, lokalna in okolju prijazna. Dobra, ker s sestavinami, skrbno izbranimi iz rastlinskega sveta, nahrani telo in dušo ter ohrani okolje. Dobra, ker za seboj ne pušča drugega kot zadovoljne nasmehe in spomine na skupne trenutke. Dobra, ker, kot pravljice najbolje znajo, z radoživo nežnostjo uči o najpomembnejših vrednotah – o prijaznosti, povezanosti, odgovornosti, spoštljivosti in (notranjem) miru.
© Suzan Gabrijan
Kdo so junaki naše pravljice o Fržku, pod katero je z mnogimi soavtorji podpisana Tina Bor Perpar Samsa? Namazi, kreksi (slani krekerji in sladki keksi), tofu, polpeti in ostali izdelki, ki jih iz stročnic v spremljavi drugih lokalnih in ekoloških sestavin rastlinskega izvora Fržkovi ustvarjalci z ljubeznijo izdelujejo v mali proizvodnji v bližini Brezovice pri Ljubljani.
Njihova junaškost ni tiste glasne vrste, saj je v svetu hrupa več kot dovolj. A to ne pomeni, da je njihovo sporočilo neslišno, še manj pa nepomembno. Prav s svojim mirnim tonom, ki daleč in dolgo odmeva, nas opominjajo na tisto, kar je v življenju najbolj pomembno: na kakovostno preživet čas in prijazno pozornost, ki ju posvetimo sebi in tistim, ki nas obkrožajo.
Govorijo nam o tem, da so stvari, ki nas povezujejo, močnejše od tistih, ki nas razdružujejo. Ljudje smo različni, a nekaj nam je skupno: nihče od nas ne more živeti, rasti in cveteti brez hrane, našo srečo pa napajajo smeh, kramljanje, izmenjevanje mnenj in idej ter občutek, da smo del nečesa večjega od nas samih. In kje se torej srečamo? Za skupno mizo, polno dobrot, seveda!
Pravljica o Fržku se odvija prav tam, za mizo. Tam, kjer je bolj pomembno, kdo je za mizo, kot kaj je na njej. Pa vendar, če so na njej Fržkove dobrote, izdelane iz hranljivih stročnic v spremljavi lokalnih ekoloških rastlinskih sestavin ter zapakirane v lične povratne kozarčke, se bodo za njo dobro počutili vsi. Tisti, ki se radi prehranjujejo zdravo, oni, ki ne želijo proizvajati nepotrebne odpadne embalaže in nezaželene zavržene hrane, pa tudi tisti, katerih prehrana temelji le na rastlinah. Tisti, ki so vse od naštetega po malem in oni, ki preprosto radi dobro jedo in svoj slog prehranjevanja neradi definirajo s to ali ono oznako. Pravljica o Fržku je pravljična prav zato, ker se odvija tam, kjer ni nikomur treba biti popoln, kjer je vsakdo lahko le on sam, obkrožen s svojimi najljubšimi predstavniki človeške vrste.
Morda lahko zdaj končno zares razumemo vrsto junaštva Fržkovih izdelkov. Ker so zdravi, hranljivi, lokalni, ekološki, pospravljeni v povratno embalažo ter izdelani tudi iz sestavin, ki jih bi morda kdo, ki ni soavtor Fržkove zgodbe, zavrgel, so popolni, da smo lahko mi za tisti trenutek, ko ob njih uživamo, (samo) ljudje.
© Suzan Gabrijan
© Suzan Gabrijan
© Suzan Gabrijan
© Suzan Gabrijan
© Suzan Gabrijan