MMM ZGODBE: Grajski vinograd

Morda se bo komu zdelo nenavadno, da sredi urbanega ljubljanskega okolja obstaja košček obdelane zemlje, ki vsako leto rodi bogat in kakovosten pridelek. A grajski vinograd in številni ljudje, ki zanj marljivo in ljubeče skrbijo, le dokazujejo, koliko zmoremo, če se povezujemo in prostor ob uporabi sodobnih znanj urejamo z mislijo na naravo, skupnost, zgodovino in tradicijo.

Pred davnimi časi …

Zgodovinska pričevanja pravijo, da so ljubljanski graščaki že pred mnogimi leti uživali v žlahtni kapljici iz grajskega vinograda. Seveda, saj vino že tisočletja spremlja vse vrste pomembnih obredov in obedov, vinska kultura pa na prav poseben način ohranja vez med hitrim tempom meščanskega življenja ter občudujočim in skrbnim čaščenjem narave, rodovitne zemlje in tistega, kar na njej zraste. Danes na gradu ni več graščakov, njegovi oskrbniki pa so ljudje, ki razumejo, da je Ljubljanski grad tukaj za vse – za prebivalke in prebivalce kot tudi za obiskovalke in obiskovalce prestolnice vseh starosti, ki si želijo poučnega in zabavnega preživljanja prostega časa, rekreacije in sprostitve v bujnem grajskem zelenilu ali gurmanskih užitkov z razgledom na mesto. Kot sam Ljubljanski grad je tako tudi grajski vinograd prostor, kjer kulturna in naravna dediščina, ki jo ohranja in varuje, vključujoče sobiva z vsemi, ki ga obiščejo.

Mesto trte in vina

Pomembnost vinske trte in vina za mestno kulturo so upravitelji Ljubljanskega gradu obeležili že leta 1990, ko so na grajskem dvorišču zasadili potomko najstarejše trte na svetu – žametne črnine z Mariborskega Lenta, še mnogo pomembnejši korak k utrditvi Ljubljane kot mesta trte in vina pa se je zgodil četrt stoletja kasneje. V letu 2016, ko je Ljubljana postala Zelena prestolnica Evrope, so namreč sodobni oskrbniki gradu v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije na južnem pobočju Grajskega griča zasadili čisto pravi grajski vinograd, v katerem že skoraj desetletje uspeva 1050 trt – 500 bele sorte belpin, ki je na podlagi križanja beline in pinota slovenski sinonim za chardonnay, in 550 trt rdeče sorte rdečegrajca; ime je prevod prvotnega poimenovanja sorte rotburger, ki se je leta 1975 preimenoval v zweigelt. Grajsko vinsko zgodbo so nekaj let nazaj zaokrožili še z vzpostavitvijo Grajske vinoteke, ki ljubitelje vin z vsega sveta vabi k spoznavanju bogate slovenske vinske tradicije v svojo očarljivo obokano grajsko klet ter na sončno teraso z enim najlepših pogledov na mesto.

Nova vinorodna dežela?

Vsakdo, ki se je le malo poglobil v slovensko vinsko tradicijo, ve, da ima naša domovina sicer le tri vinorodne dežele in da je Ljubljana kar precej oddaljena od vsake od njih. Zato ni nenavadno, da so se ob zasaditvi grajskega vinograda našli dvomljivci, ki niso verjeli, da lahko tudi ljubljansko grozdje postane vino odlične kakovosti. A pomembno je, da so verjeli tisti, ki so se projekta leta 2016 lotili z lastnimi rokami (ter obilico lastnega znanja in izkušenj). Upravitelji Ljubljanskega gradu so strokovno vodenje zaupali Kmetijskemu inštitutu Slovenije, ki je glede na izbrano lego po analizi tal in podnebnih dejavnikov izbral belo in rdečo sorto grozdja, ki se bosta na tem terroirju kar najbolje počutili. In res, dve leti po zasaditvi so prvič potrgali sadove svojega dela ter na Martinovo 2019 predstavili prve steklenice grajskega vina zelo dobre kakovosti. Odtlej z njim vsako leto napolnijo približno 1200 steklenic – kdor si ga želi poskusiti na kozarec, naj zavije v Grajsko vinoteko, za tiste, ki v vinu raje uživajo doma, pa je na voljo za nakup v grajski trgovinici. Seveda pa je vino iz grajskega vinograda (kot tudi vinograd sam) postalo nezamenljiv del grajskih kulinaričnih in drugih avantur, ki vabijo, da jih odkrijete.

Doživite grajski vinograd

Za grajski vinograd vse leto predano skrbijo člani grajske vzdrževalne ekipe in strokovnjaki s Kmetijskega inštituta. Kot vsa narava se trte pozno jeseni odpravijo k počitku, da do pomladi naberejo energijo za nov življenjski cikel – od tradicionalnega pomladnega reza do veselja ob zgodnjejesenski trgatvi in poznojesenskem prazniku mladega vina.

Čeprav je vinograd večino leta za širšo javnost zaprt, pa ga lahko ob posebnih priložnostih pobliže spoznamo prav vsi – poleti na pikniku ali večerji v grajskem vinogradu, spomladi in jeseni pa ob tradicionalnih dnevih odprtih vrat: spomladanskem, ki obeležuje obletnico zasaditve 13. aprila, ter jesenskem, ki se odvija v sklopu tedna ljubljanskega turizma konec septembra.

Grajska vinska zgodba presega lično urejeno in s predanostjo oskrbovano ograjeno zemljišče, na katerem se začenja – grajsko vino se postreže ob vseh pomembnih grajskih dogodkih, se ob posebnih priložnostih dobro znajde tudi v receptih, na primer makronih z rdečegrajcem, v duhu zelene in trajnostne filozofije, ki ji je Ljubljanski grad zvest pri vseh svojih aktivnostih, pa so nedavno iz tropin, ki ostanejo po stiskanju grozdnega mošta za vino, začeli destilirati tudi tropinovec. Tudi v sklopu s sejalcem nagrajenega doživetja Kulinarični časovni stroj, v katerem nas zanimivi grajski liki z okusi popeljejo od rimske Emone do sodobnih časov, dve od šestih gurmanskih postaj pospremita grajski belpin in rdečegrajec.

Prav posebna doživetja pa čakajo tiste, ki se odločijo za pokroviteljstvo – v jeseni se pridružijo trgatvi in poberejo grozdje s svoje trte, ob Martinovem pa z grajskimi oskrbniki nazdravijo z grajskim vinom. Predvsem pa vedo, da so del edinstvene, žlahtno zelene zgodbe, ki bogati naše mesto in se poklanja naravi ter ljudem, ki živijo v sožitju z njo.

Približno polovica trt svoje pokrovitelje že ima, prav vsak od nas pa se lahko odloči, da bo postal boter svoje trte v grajskem vinogradu – za eno leto, tri leta ali nedoločen čas. Med pokrovitelji je veliko podjetij in nekaj zaposlenih na Ljubljanskem gradu, vedno več pa tudi posameznikov, meščank in meščanov, ki se jih je grajska vinska zgodba pomembno dotaknila.

Grajski vinograd je čudovit simbol – uči nas, da nas skrb za kulturno in naravno dediščino povezuje in da lahko z malim prispevkom vsakdo pomembno pripomore k žlahtnim zgodbam, ki odmevajo v času in prostoru ter glas o našem lepem mestu ponesejo v širni svet.