MMM ZGODBE: Miti in resnice o kamniškem pivovarstvu

S štirimi butičnimi pivovarnami, lastnim festivalom piva, potjo piva ter celo mitom o pivu svobode je Kamnik za ljubitelje butičnega piva čisto prava pravljična dežela in pivovrstna destinacija za vse ljubitelje čarobnega eliksirja, ki ga znajo pravi mojstri pivovarske čarovnije zvariti iz štirih preprostih sestavin – vode, hmelja, sladu in kvasa. Podajte se torej z nami na pot in odstrite tančice skrivnosti kamniške pivovarske tradicije in sodobnih trendov te priljubljene obrti, ki tako pomembno zaznamuje malo mestece, ki ga objemajo mogočne Kamniško-Savinjske Alpe.

Preplet zgodovine in mita

Kamnik je malo mestece z bogato zgodovino, prva pivovarna pa je tam delovala že konec 19. stoletja. Svetlinova pivovarna, ki jo je kasneje kupila za ljubljanskim Unionim druga najmočnejša pivovarna tistega časa iz Mengša, pa je tudi nekakšen začetek fantastične kamniške urbane legende, mita o pivu svobode. Ta nam pripoveduje o mladem Svobodanu, ki je svojo pivovarsko kariero pri rosnih šestnajstih letih začel prav v Svetlinovi pivovarni. Pot ga je nato po selitvi pivovarne vodila v Mengeš, od tod pa v Žalec, kjer je spoznal bodočo ženo Ano, ki je kot doto v njuno skupno življenje prinesla hmeljišče in pivovarsko orodje.

Svobodan je v srcu Savinjske doline iz lokalne sorte hmelja celeia zvaril pivo, ki ima poleg Svobodana samega glavno vlogo v naši zgodbi. Že prvi lokalni pokuševalci tega piva so dejali, da jih pitje Svobodanovega zvarka navdaja z neverjetnim občutkom svobode, po kvartaškem večeru v Mariboru, kjer se je Svobodan nespametno zadolžil pri izjemnem izumitelju Nikolu Tesli, pa zgodba doživi izjemen globalni preobrat. Svobodanovo pivo naj bi Tesli pomagalo pri preboju ustvarjalne krize in pripomoglo k ideji, na podlagi katere je kasneje zasnoval svoje motorje in generatorje. Po selitvi v Pariz je Tesla pivo svobode predstavil francoskemu izumitelju Eifellu, ki naj bi s pomočjo tega čudežnega eliksirja tako razširil svoje umske sposobnosti, da je končno rešil konstrukcijske težave, ki jih je imel ob snovanju slovitega Kipa svobode v Ameriki.

Zgodbi, ki je v medije prišla ob odkritju škandaloznega Kipa svobode v Selih pri Kamniku po zaslugi Tomaža Schlegla (avtorja kipa in zgodbe), lahko verjamemo, ali pa ne, a resnica je, da je zapisana v obliki Svobodanovih spominov, v njenem zaključku pa naj bi našli tudi recept za pivo svobode, ki je leta kasneje postalo del nove, nedvomno resnične zgodbe o kamniškem pivovarstvu.

Sedanjost, ki jo navdihuje preteklost (in bistra voda)

Kdo ve, morda pa je prav izjemna kamniška voda čudežni eliksir, ki osvobaja bogato ustvarjalnost kamniškega pivovarstva? Dejstvo je, da je v času, ko se je zgodil razcvet slovenske kraft pivovarske scene in so se domači pivovarji, ki so se v okviru društva radi pomerjali in primerjali ter v prijateljskem vzdušju snovali nove in nove, boljše in boljše recepte, odločali za odprtja čisto pravih pivovarn, Kamnik počasi postal slovenska pivovarska Meka. V kamniški občini danes tako delujejo štiri pivovarne – tri najdemo v samem mestu, četrta pa je doma pod Menino planino. Vse štiri edinstvene pivovarske zgodbe ponosno nosijo imena, povezana s Kamnikom, svoja piva pa varijo z bistro vodo iz okoliških planin.

Mali grad, skalna vzpetina nad starim srednjeveškim jedrom Kamnika, na kateri stojijo razvaline gradu in romanska kapela, je posodil ime prvi novodobni pivovarni, ki se je v Kamniku odprla pred 12 leti – Pivovarni Mali grad. Ta je nastala iz strasti do piva ustanoviteljev Anje in Urbana Florjančiča, ki sta nekaj let kasneje v Šmarci odprla še točilnico z istim imenom, njuno zgodbo pa danes nadaljuje ekipa pod taktirko Gregorja Torkarja, ki je v zgodbo prinesla nov zagon in ustvarjalnost. Svoja piva, ki predstavljajo vse pomebnejše kraft stile, poleg sodov za točenje polnijo tudi v stekleničke, s katerih nas pozdravlja še ena kamniška legenda - skopuška kamniška grofična Veronika, ki se je pod vplivom lastne kletve spremenila v pol žensko, pol kačo ter se pogreznila v zemljo.

General Rudolf Maister, ki ga zaradi svojega boja za severno slovensko mejo mnogi prej kot s kakim drugim slovenskim mestom povežemo z Mariborom, se je rodil prav v Kamniku, nedaleč od njegove rojstne hiše pa od leta 2017 živi pivovarna, ki se je poimenovala njemu v čast. Pivovarna Maister, ki jo je kot nomadski pivovar že leta 2015 začel Janez Skok, združuje lastnikovo ljubezen do zgodovine, strokovno kemijsko znanje ter ljubezen do pivovarstva, ki je iz hobija prerasla v resen pivovarski posel. Že kratek klepet z Johnnyjem, kot ga kličejo tisti, ki ga poznajo, je dovolj, da se nalezemo njegovega navdušenja nad svetom kraft piva, ki kljub mnogim preizkušnjam ostaja tesno povezana skupnost posameznikov iz vseh vetrov, ki želijo svojo ustvarjalnost bogatititi z znanjem in izkušnjami ter na mize slovenskih kraft pubov dostavljati le najboljše hmeljne zvarke. Njihova piva, ki pokrivajo širok spekter najrazličnejših stilov, nosijo imena pomembnih slovenskih zgodovinskih osebnosti ter so ena najbolj prepoznavnih med slovenskimi pivoljubi.

Na lokaciji bivše kamniške smodnišnice je leta 2017 preskočila iskrica, ki je v svet pognala pivovarno Barut Brewing & Blending. Njihovo ime v poklon lokaciji izhaja iz starega izraza za smodnik, ustanovili pa so jo trije mladi znanstveniki – Aleš Ogrinec, Luka Kranjec in Miha Tome. Prav njihovo navdušenje nad biotehnološko znanostjo je botrovalo odločitvi, da se pri svojem delu specializirajo za tako imenovano kislo pivo, torej pivo mešane fermentacije, kjer standardnim pivskim kvasovkam dodajajo še druge mikroorganizme, ki ustvarjajo kompleksnejše okuse. Danes poleg divjih piv varijo tudi klasične zvarke, a vendarle pri Slovenkah in Slovencih, ki ljubijo pivo, ostajajo sinonim za razburljiv spekter okusov, ki jih lahko ponudijo le kisla piva.

Četrta, najmanjša kamniška pivovarna je doma nekoliko izven mesta, v neokrnjeni naravi pod Menino planino, ki je služila tudi kot navdih za njihovo ime. Domača pivovarna pod Menino je namreč butična kraft pivovarna, ki pivo vari z lastnim hmeljem z najvišje ležečega hmeljišča v Sloveniji, izvirsko vodo z Menine planine, delno pa tudi z lastnim ječmenom. K varjenju piva so jih spodbudili spomini na ječmen, ki ga je mama pražila in kuhala na domačem štedilniku ter z njim ustvarjala domače pivo, njihova ljubezen do piva pa se je iz njihovih src razširila tudi na polja domače kmetije, ki so jih spremenili v hmeljišče.

Pot, ki nas popelje k pivu (in svobodi)

Če vas je ob branju zgornjih vrstic zamikalo, da bi se poglobili v čudoviti svet kamniškega pivovarstva, se le podajte v slikovito zgodovinsko mestece pod Kamniško-Savinjskimi Alpami. Seveda lahko pohajkujete po lastnem navdihu, a doživetje bo gotovo še bolj navdušujoče in poučno, če se prepustite vodstvu Ksenije Mravlja in Bogdana Resnika, avtorjema športno-kulinaričnega doživetja Pot piva in svobode. Glede na čas in športno formo, s katerima razpolagate, lahko izbirate med različno ambiciozno zastavljenimi potepi in pohodi s pivsko tematiko, poskusite pa tudi Pivo svobode, ki ga s Pivovarno Mali grad ustvarjajo prav za to doživetje. Kamniško pivovarsko ustvarjalnost vsako leto proslavi tudi festival KAMnaPIR?, ki ga Zavod za turizem in šport Kamnik uspešno organizira že pet let, na njem pa se predstavljajo vsi lokalni pivovarji, ki se jim ob vsaki izvedbi pridruži tudi kak gost iz širšega slovenskega pivovarskega prostora.

Kamničanke in Kamničani se nimajo kaj bati, da bi priljubljenost piva v njihovih krajih padla. Kljub temu, da se zdi, da je kraft trend po višku v koncu prejšnjega desetletja danes v zatonu, dokazujejo, da z dobro mero ustvarjalnosti, vztrajnosti in kapljico čudežnega eliksirja (pa naj gre za mitično pivo svobode, za pivovarstvo tako primerno vodo s kamniških planin ali pa za složno sodelovanje lokalnih poklicnih in ljubiteljskih pivoljubov) tudi v današnjih časih lahko pišejo nove navdihujoče pivovrstne zgodbe.