Ljubljana, UNESCO mesto literature
V Ljubljani, nosilki Unescovega naziva naziv Mesto literature ter Svetovni prestolnici knjige 2010, in njeni bližnji okolici je vrsta spominskih hiš, ki ponujajo vpogled v življenja in miselne svetove umetnikov besede.
Ni naključje, da je Ljubljana nosilka omenjenega prestižnega Unescovega naziva. Slovenci smo verjetno edini narod, ki proslavlja dan kulture kot državni praznik. V naši zgodovini sta namreč ključno vlogo odigrala jezik ter bralna kultura, ki sta nam, na vmesnem prostoru med številnejšimi nemškimi ter romanskimi ljudstvi, pomagala, da smo ohranili svoj jezik in identiteto.
Slovenci, narod pesnikov
Razširjen je izrek, da smo Slovenci narod pesnikov. Slovenski umetniki so bili vedno v stiku s časom in so srkali tuje vplive, jih preizkušali in prilagajali specifičnostim slovenske duše. Na tak način so obogatili zakladnico evropske kulture s svojimi nemalokrat izrazito inovativnimi stvaritvami.
© Mankica Kranjec/ Nea Culpa
Najbolj znane zgodovinske osebnosti
Primož Trubar (1508-1586), osrednja osebnost protestantskega gibanja, je izdal prvi slovenski knjigi, Katekizem in Abecednik.
Janez Vajkard Valvasor (1641-1693), avtor znamenite Slave vojvodine Kranjske, se je v zgodovino zapisal kot najbolj znani kronist slovenskih krajev, življenjskih navad in kulturnih običajev.
France Prešeren (1800-1849), najpomembnejši slovenski pesnik, je pripadal smeri takratne Romantike, v spomin pa se je zapisal tudi s svojimi prizadevanji za posodobitev slovenskega jezika.
Ivan Cankar (1876-1918) je odločilno zaznamoval sodobno slovensko kulturo. V svojih delih je upodabljal zlaganost različnih slojev in struktur takratne avstrijske ter slovenske družbe.
Slovenska književnost danes
Tudi dandanes je ustvarjalni utrip pester. Med vrsto imen, priznanih tudi v svetovnem merilu, so filozof Slavoj Žižek, pisatelji Boris Pahor, Drago Jančar, Brina Svit, Miha Mazzini, pisateljica in ilustratorka mladinskih knjig Lila Prap ter pesniki Tomaž Šalamun, Svetlana Makarovič, Aleš Debeljak, Uroš Zupan in Aleš Šteger.
Poleg izjemno bogate leposlovne produkcije se v Sloveniji vsako leto odvija vrsta mednarodnih literarnih festivalov. Najbolj znani so Vilenica, Fabula in Dnevi poezije in vina.
Poleg bogatega festivalskega dogajanja Ljubljana ponuja tudi stalne literarne bisere, ki jih obiskovalci ne smejo zamuditi. Vodnikova domačija v Šiški, rojstna hiša pesnika in publicista Valentina Vodnika, je danes hiša literature, kjer se prepletajo zgodovina, umetnost in sodobna ustvarjalnost. V prenovljenih prostorih se odvijajo literarni večeri, delavnice, razstave in drugi dogodki, ki spodbujajo bralno kulturo in ustvarjalni dialog. Hiša je prava destinacija za vse, ki želijo okusiti literarni utrip Ljubljane.
Za ljubitelje branja na prostem pa je prava destinacija Knjižnica pod krošnjami. Ta inovativna javna knjižnica omogoča, da si knjige izposodite kar v zelenem ambientu mestnih parkov, kjer lahko ob branju uživate v miru in senci dreves.
Knjižnica pod krošnjami je priljubljena med obiskovalci vseh starosti in predstavlja unikaten način povezovanja literature, narave in družabnega življenja v Ljubljani.