Osolnik (858 m)

Osolnik je visok, gologlav vrh, eden najvišjih v Polhograjskih dolomitih. Na njem je poznobaročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ob kateri je čudovit park stoletnih dreves. Pobočja pod vrhom so bodisi gozdnata bodisi travnata, z njega pa se odpira lep pogled na preostalo Polhograjsko hribovje in Kamniško-Savinjske Alpe. Na Osolnik se boste vzpeli po prijetni, udobni poti, sprva v zavetju gozda in ob petju potoka, zatem pa sredi razglednih pašnih travnikov.

Označena planinska pot na Osolnik se začenja v dolini potoka Ločnice v Trnovcu. Planinski smerokaz za Osolnik boste zagledali že ob cesti, nasproti razširjene makadamske bankine, kjer je mogoče parkirati.

Sprva boste dalj časa hodili po široki gozdni cesti ob šumljanju potoka. Hodite v zavetju gozda, tudi potem, ko makadamsko cesto zamenja ožji kolovoz, zatem pa strmejša, a dobro nadelana steza. Pot čez čas privede do makadamske ceste, a vas hitro spet popelje v gozd na ožjo stezo. Ta se naposled konča in odtlej (od Brunarice Osolnik) hodite proti vrhu po širši makadamski, na koncu pa uhojeni travniški poti.

Zadnji del poti je izjemno razgleden, pogled se čez pašna pobočja in hribovske domačije vali proti preostalemu Polhograjskemu hribovju, na vrhu pa se odpre tudi pogled na visokogorje.
Na vrhu so ob cerkvi in v parku v zavetju dreves postavljene klopi za počitek.

Sestop: po poti vzpona.