POT DVEH SLAPOV NAD VIŠNJO GORO (748m)

Dva slikovita slapova in dva razgledna vrhova, širni gozdovi, travnate planote in mirne kmečke vasi. Krožna Pot dveh slapov nad Višnjo Goro je zagotovo eden najlepših sredogorskih pohodniških izletov v zaledju Ljubljane. Je brez strmejših in zahtevnejših vzponov in spustov, ker pa je razmeroma dolga, terja dobro telesno pripravljenost.

Na označeno planinsko Pot dveh slapov se lahko odpravite z dveh izhodišč: prvo je železniška postaja v Višnji Gori, drugo pa cerkev sv. Tilna; pri obeh je urejeno parkirišče. Izhodišči sta na nasprotnih straneh avtoceste, ki ločuje Višnjo Goro, eno najbolj ohranjenih slovenskih srednjeveških naselbin. Če se boste do sem pripeljali z avtomobilom, priporočamo drugo možnost.

Z obeh izhodišč se ob cesti odpravite proti vasi Dedni dol. Čez čas asfalt zamenja širok makadam med travniki in njivami. Že v vasi začnete hoditi ob strugi potoka Višnjica. Hodite po zložni poti, ki jo ob koncu vasi objame gozd, prečenje potoka pa lajšajo lesene brvi med brežinami. Kmalu zagledate prvi slap, ki pahljačasto pada v plitek tolmun. Malce pred slapom se pot začasno razcepi: prva možnost povede do vznožja slapu, od tod pa se po lestvi vzpne na ozko in izpostavljeno stezico nad slapom. Druga možnost je manj izpostavljena in udobnejša, priporočamo pa vsaj kratek postanek pod slapom, če ste izbrali lažjo pot. Kmalu ste poti spet združita.
Od slapu nadaljujete hojo proti prvemu vrhu na poti, Kuclju, pretežno po gozdni makadamski cesti, ki se zmerno serpentinasto vzpenja. Ko se izvijete iz gozda na prostrano planoto, ste na Kuclju, najvišji točki izleta (748 m). Na njem je manjši geodetski stolp. Z njegovega razgledišča se odpre čudovit pogled na okoliške hribe ter na Slovenske Alpe z najvišjim vrhom Triglavom.

S Kuclja se spustite čez gozd in travnike v vas, od koder vas bo pot povedla proti drugemu vrhu na poti, Gradišču (706 m). Tudi ta je položen, prostran in razgleden. Gradišče je bilo sicer utrjena prazgodovinska naselbina (halštatsko obdobje), o čemer pričajo le še zadnji ostanki obzidja, skriti pod travno rušo.

Z vrha se spustite po travniku v vas, kjer stopite mimo hiš proti gozdu. Kmalu boste ob izviru potoka Kosca. Tukaj je svet povsem drugačen kot ob prvem potoku – kamenje in skale so debelo obrasli z mahom, rastje je bujno. Pot se spusti po ozki poti ob potoku do drugega slapu na poti, ki prav tako pahljačasto pada čez debel lehnjakov trebuh. V sušnih dneh čezenj krotko padajo ožji vodni prameni, po obilnejšem deževju pa je podoba slapu povsem drugačna, mogočnejša in hrupna. Slap potoka Kosca je tudi najvišji slap v Sloveniji na lehnjakovi podlagi; pada 20 m globoko.

Za nadaljevanje spusta po dolini potoka se vam znova ponudita težja in lažja možnost; prva povede čez potok in vodi ob njegovi strugi, dokler se čez čas ne spne z lažjo, ki vodi više nad vodo in je udobnejša za hojo.

Po gozdu hodite še nekaj časa po makadamski cesti, zatem pa stopite na asfalt in se ob cesti vrnete na izhodišče (železniška postaja ali cerkev sv. Tilna). Med hojo ob cesti bodite posebno previdni, je pa tod promet praviloma redek.

Zanimivost: lehnjak je bil nekoč cenjen gradbeni material, veliko kamna s tega območja pa je vzidanega v stene znanega samostana Stična, ki je od tod oddaljen okoli 8 km.