Rupnikova linija na Zaplani (690 m)

Na Zaplani, slikoviti vasi v hribovitem zaledju Ljubljane, boste lahko pohodništvo prijetno združili z zgodovino: na tamkajšnjih zelenih pobočjih so namreč odlično ohranjeni vojaški bunkerji iz časov pred drugo svetovno vojno. Do njih vas bo čez razgledne travnike in skozi gozdove pripeljala nezahtevna tematska pot. Na njej so počivališča s klopmi in označene energetske točke za izboljšanje počutja.

Bunkerji na Zaplani so bili del Rupnikove linije – sistema utrdb, ki jih je Kraljevina Jugoslavija začela graditi na ozemlju zahodne Slovenije sredi tridesetih let prejšnjega stoletja v pričakovanju italijanskega napada. Poimenovali so jo po takratnem generalu slovenskega rodu Leonu Rupniku. Obrambna linija ni sicer nikoli odigrala svoje predvidene vloge, saj je bila zaradi umika jugoslovanske vojske zapuščena še pred splošnim italijanskim napadom. Bunkerjev na Zaplani tako tudi niso povsem dokončali.

Na tematski poti so najzanimivejši trije dobro ohranjeni bunkerji - italijanska vojska jih namreč po zasedbi tega ozemlja ni porušila. Tudi vstopiti je mogoče vanje in si ogledati njihovo notranjost. O gradnji Rupnikove linije pa si boste lahko prebrali na informativnih tablah, ki so postavljene na poti. Recimo o tem, kako je gradnja vplivala na življenja domačinov; številni so sodelovali pri njej, saj je bilo delo dobro plačano.

Krožna pot se začenja pri priljubljeni Gostilni Mesec, kjer je tudi prva označba zanjo (z logotipom betonskega stolpa bunkerja s tremi strelnimi linijami). V začetnem delu vas pot popelje tudi mimo ostalin poznorimskega obrambnega zidu Claustra Alpium Iuliarum, ki je bil v 4. stoletju največji rimskodobni arhitekturni podvig na ozemlju zdajšnje Slovenije in potrjuje strateško pomembnost tega območja že v rimskih časih.

Prva polovica poti se večinoma zmerno vzpenja čez travnike in skozi gozd. Mestoma se z nje odpre čudovit razgled na zeleno in hribovito krajino. V drugem delu se večinoma spušča, dokler ne pripelje do asfaltne ceste. Tod ne spreglejte starega kamnitega vodnjaka; poimenovali so ga po Napoleonu, ki naj bi hodil skozi te kraje. Po cesti se vrnete do Gostilne Mesec.

Pot vam bo vzela približno poldrugo uro hoje, če se boste želeli ustaviti tudi ob petih energetskih točkah in se na njih zadržati tako dolgo, kolikor naj bi bilo predvideno za njihov blagodejni učinek (to je napisano na posebnih tablah, na katerih so navedeni tudi blagodejni učinki točk), pa si boste morali za izlet vzeti precej več časa.