Muzej in grad Bogenšperk

Predvajaj zvočni posnetek vsebine

Grad z dvema manjšima stolpoma. V okolici je veliko zelenja in dreves.

Družina s kužkom pred gradom. Grad ima streho opečnate barve in belo fasado.

Gospa za mizo ob odprti knjigi in s peresom v rokah. Oblečena je v kostum grajske gospe.

Bogenšperk sodi med mlajše gradove v Sloveniji in ni bil grajen z obrambnim namenom, saj je bil zgrajen v obdobju, ko so gradovi izgubljali vojaško vlogo in se postopno spreminjali v udobne plemiške rezidence. Ime je dobil po svojih lastnikih Wagnih – Wagensberg (Wagnova gora) – in to je tudi izvor slovenskega imena Bogenšperk.

Na enem izmed najlepših gradov pri nas si lahko ogledate muzejske zbirke, ki pripovedujejo o življenju na gradu, predvsem pa se osredotočajo na delo znamenitega kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641–1693). Skozi stoletja so za grajskimi zidovi nastale številne zgodbe, ki vedno znova navdihujejo obiskovalce. Grad ni bil le bivališče plemičev, ampak svoj čas tudi eno najpomembnejših znanstvenih središč na Slovenskem. Valvasor je tu ustvaril prve muzejske zbirke na naših tleh in več knjižnih del, med njimi monumentalno Slavo vojvodine Kranjske, vojvodinja Marija Mecklenburg-Schwerinska pa je v grajskih prostorih hranila ogromno zbirko arheoloških predmetov neprecenljive kulturno-zgodovinske vrednosti.

V Valvasorjevi njegovi delovni sobi si ogledate izvirnik enega najpomembnejših del za slovenski narod, Slave Vojvodine Kranjske, nadstropje nižje, v Rusko-slovenskem centru Davorina Hostnika pa original prvega rusko-slovenskega slovarja.

Doživetje na gradu Bogenšperk nadaljujete v Krčmi na grad; tam za vas pripravijo grajsko kosilo, premišljeno sestavljeno iz izbranih jedi, ki temeljijo na lokalnih sestavinah in mu dodate še kozarec hišnega vina Wagensperg. Za zaključek dneva lahko posedite na grajski terasi ob domačem čaju ali se posladkate z odličnimi sladicami, ki nastajajo v zavetju starodavnih grajskih zidov, se sprehodite do čudovitega lipovega drevoreda in naprej do gradu Lihtenberk.