Tibor Mihelič Syed, direktor Kina Šiška: Kulturne četrti povečujejo raznolikost ponudbe in krepijo občutek skupnosti

Lahko poveste več o novem konceptu dogodka Šiška Open, ki ga Kino Šiška prireja že dalj časa in je bil dve leti del Cele šiškarije?

Šiška Open kot dan za skupnost, v okviru katerega se povežejo ustvarjalci in organizacije iz Šiške, je obstajal že precej pred vpeljavo znamke Cela šiškarija, ki je nadgradila že vzpostavljene temelje. Letos je Šiška Open oblikovan kot intenziven vikend, ko Šiška dobesedno odpre svoja vrata. Program je res pester – od delavnic za otroke in odrasle do pogovorov, sejmov umetniških grafik in zinov, vodenih sprehodov po četrti, izmenjevalnic knjig ter večernega koncerta in hip-hop battla. Pomembno je, da vstop ostaja prost, da dogodek nagovarja različne generacije in da obiskovalci v dveh dneh lahko začutijo, kako raznolika, živahna in ustvarjalna je Šiška. Gre torej za nadaljevanje Cele šiškarije, a v novi, zgoščeni obliki, ki omogoča, da se ljudje hitro in neposredno srečajo z našimi ustvarjalci in prostori.

Rdeča nit Cele šiškarije je bila – povezovanje; predstaviti celovitost živahnega ustvarjalnega panja v Šiški prebivalcem in obiskovalcem mesta. Se je povezovanje v dveh letih utrdilo in je kulturna četrt Šiška že bolj prepoznavna kot celota in ne predvsem po posameznih ustvarjalcih?

Šiška je v očeh Ljubljančanov in tudi obiskovalcev vse bolj prepoznana kot kulturna četrt, kot živ organizem, ne zgolj kot skupek posameznih prizorišč. Seveda pa smo še vedno na poti – popolna integracija zahteva konsistentno sodelovanje, stalno komunikacijo in programe, ki se ne dogajajo samo ob posebnih priložnostih, ampak vse leto. A pomembno je, da ljudje že zdaj pomislijo na živahno kulturno dogajanje, ko slišijo za Šiško.

Kot največji akter na področju kulture v Šiški ste v Kinu Šiška prevzeli ključno vlogo pri povezovanju ustvarjalcev za dogodek Šiška Open; si obenem prizadevate, da bi povezovanje med akterji v Šiški tudi na splošno presegalo posamezne projekte in bi bilo del dolgoročne vizije četrti vse leto?

Kino Šiška ima pri tem res pomembno vlogo, saj smo eden največjih akterjev na področju kulture v četrti in hkrati platforma, ki lahko povezuje. Naš namen nikakor ni, da bi se povezovanje izčrpalo v posameznih projektih, kot je Šiška Open, temveč da bi postalo del dolgoročne vizije četrti. To pomeni, da želimo graditi mrežo, ki bo delovala vse leto – da se ustvarjalci srečujejo, da sodelujejo, da imajo prebivalci občutek, da je kultura del njihovega vsakdana. To je naš cilj: preseči enkratne projekte in ustvariti nekaj, kar bo živelo trajno, v raznolikih oblikah in skozi različne programe.

Zdaj je v Ljubljani oblikovanih že več kulturnih četrti; kako pomemben se vam zdi njihov razvoj – glede na obseg in pestrost ustvarjalnega sektorja v mestu ter njihove večje prepoznavnosti in privlačnosti med prebivalci in obiskovalci mesta?

Razvoj kulturnih četrti je za Ljubljano strateškega pomena. Naš ustvarjalni sektor je izjemno pester, četrti pa omogočajo, da ta potencial pride bolj do izraza tudi izven mestnega središča. S tem se kulturno dogajanje decentralizira, prebivalci se bolj identificirajo s svojimi soseskami, obiskovalci pa spoznavajo mesto na nov način. Kulturne četrti povečujejo raznolikost ponudbe, krepijo občutek skupnosti, obenem pa prinašajo tudi trajnostne koristi – razbremenijo središče in podprejo lokalne ustvarjalce, trgovine in gostince. Zato verjamem, da kulturne četrti niso samo modna muha, temveč nujen korak, da Ljubljana ostane živahno, ustvarjalno in privlačno mesto za prebivalce in obiskovalce.