Pijače
Predvajaj zvočni posnetek vsebine
Okusi Ljubljane se ne končajo na krožniku. Najdemo jih tudi v kozarcu, skodelici in, pri vodi, kar naravnost pod pipo.
Med značilnimi pijačami Ljubljane so kakovostna pitna voda, piva z dolgo mestno tradicijo, vino iz vinograda na Grajskem griču, gin in viski ljubljanske destilarne ter napitki, povezani z zelenim zaledjem mesta. Nekateri nastanejo v središču Ljubljane, drugi v sadovnjakih na njenem vzhodnem robu ali na vrhu Šmarne gore. Vsi pa povedo nekaj o mestu, ki zna dobro izkoristiti svoje naravne danosti in jih natočiti v kozarec.
Voda
V Ljubljani pijemo kakovostno pitno vodo, ki iz pip priteče sveža, prijetnega okusa in brez predhodne tehnološke obdelave. Njeno kakovost zaznamujejo mikrobiološka čistost, stalna temperatura ter primerna vsebnost kalcija in magnezija.
V toplejšem delu leta jo lahko brezplačno natočite tudi na javnih pitnikih po mestu. Zato je steklenica za večkratno uporabo med bolj uporabnimi stvarmi, ki jih lahko vzamete na raziskovanje Ljubljane. Voda je namreč tukaj pijača, lokalna posebnost in zelo razumen odgovor na vprašanje, kaj naročiti po dolgem sprehodu.
Pivo
Ljubljana ima močno pivovarsko tradicijo. Pivovarna Union deluje že od leta 1864, danes pa njeno zgodbo nadaljuje tudi Mestna pivovarna Union z manjšimi serijami in sodobnejšimi slogi piva.
Pomemben del mestne pivovarske zgodbe je tudi družinska pivovarna Kratochwill, ki je leta 1992 med prvimi v Sloveniji uvedla koncept mikropivovarne in začela ponujati sveže, doma varjeno pivo. V zadnjih letih so se ji pridružile ljubljanske kraft pivovarne, med njimi Tektonik in LOO-BLAH-NAH, ki mestni ponudbi dodajajo nove sloge, okuse in ravno prav razlogov za še en kozarec.
Vino
Ljubljana nima le vinskih barov in vinotek. Ima tudi svoj vinograd.
Na sončnem južnem pobočju Grajskega griča raste 1.050 trt, ki so jih zasadili leta 2016. Med njimi je 500 trt bele sorte belpin, slovenskega poimenovanja za chardonnay, in 550 trt rdečegrajca, sorte zweigelt. Grozdje vsako jesen potrgajo, stisnejo in iz njega pridelajo grajsko vino.
Belpin in rdečegrajc sta tako precej dobeseden okus Ljubljanskega gradu. Trte rastejo nad mestom, vino dozori pod gradom, obiskovalci pa ga lahko spoznajo v Grajski vinoteki in gostinskih lokalih na Ljubljanskem gradu. Težko bi mu očitali pomanjkanje krajevne pripadnosti.
Žgane pijače
V majhni družinski destilarni Broken Bones v Ljubljani nastajajo džini in viskiji izrazitega, kompleksnega okusa. Destilarna je zrasla iz družinske tradicije izdelovanja piva, vina in žganih pijač, danes pa velja za eno prvih slovenskih kraft destilarn.
Med njenimi izdelki je tudi Broken Bones Ljubljana Dragon Gin, ki se z imenom in značajem poklanja najbolj prepoznavnemu simbolu mesta. Poleg pokušine lahko v destilarni spoznate tudi postopek nastajanja njihovih pijač. Zmaj je tokrat v steklenici, vendar še vedno zahteva nekaj spoštovanja.
Sok z Janč
Ko govorimo o soku z Janč, imamo največkrat v mislih naravni jabolčni sok iz tamkajšnjih sadovnjakov.
Janče z okoliškimi vasmi ležijo na gričevnatem vzhodnem robu Ljubljane in slovijo po sadjarstvu. Območje povezuje Sadna cesta med Javorom in Jančami, ob kateri kmetije iz trinajstih naselij pridelujejo jabolka, jagode, hruške, slive, češnje, kostanj in drugo sadje.
Del pridelka ponudijo svežega, del pa predelajo v sokove, marmelade in druge domače izdelke. Jabolčni sok z Janč tako v ponudbo Okusov Ljubljane prinaša zelo konkreten košček zelenega zaledja mesta. Gre za preprost in prepoznaven okus ljubljanskega podeželja, ki pride iz sadovnjaka naravnost v steklenico.
Čaj
Šmarnogorski čaj je zeliščni napitek, povezan z izletniško tradicijo Šmarne gore, najbolj priljubljenega ljubljanskega pohodniškega cilja. Postrežejo ga v Gostilni Ledinek na vrhu, kjer se pohodniki že desetletja ustavljajo tudi ob tradicionalnih slovenskih jedeh.
Čaj pripravljajo iz mešanice zelišč, povezanih s Šmarno goro in njeno okolico. Natančna sestava hišne mešanice ni javno razkrita, zato recept ostaja tam, kjer je tudi čaj najbolj domač.
Do njega ne pridete mimogrede. Najprej vas čaka pot na vrh, nato razgled na Ljubljansko kotlino in okoliške hribe, šele potem skodelica. Zaradi tega ne tekne le kot topel zeliščni napitek, ampak kot del celotnega šmarnogorskega obreda.