Ljubljana, ponosna prejemnica naziva Zelena prestolnica Evrope 2016 in nosilka zlatega znaka Slovenia Green Gold, je ena vodilnih destinacij na področju trajnostnega turizma v svetovnem merilu.

Za Ljubljano kot destinacijo je značilna pristna trajnost, ki je izjemno pomemben element njenega mednarodnega pozicioniranja. S svojo zeleno podobo in trajnostno razvojno usmeritvijo mesto ponuja odlične možnosti za trajnostni turizem. Cilj Turizma Ljubljana je Ljubljano razvijati kot privlačno, zeleno in okolju prijazno destinacijo, ki jo odlikuje visoka kakovost življenja tako za meščane kot obiskovalce.

Nekaj dejstev o trajnostnem turizmu v Ljubljani

V Ljubljani redno spremljamo ključne trajnostne kazalnike, ki med drugimi pokrivajo področje okolja, ekonomije, družbe, kulture, turizma in človekovih pravic na destinaciji.

Tekom let smo pridobili kar 4 certifikate v treh kategorijah. Med drugim se ponašamo s kar 1640 priklopi za kolesa ter preciznim zbiranjem odpadkov, ki se jih lahko uporabi za nadaljnjo predelavo. 

Kar 80% gostov nas obišče v petih mesecih na leto, kar še dodatno pripomore k zeleni podobi Ljubljane

Ljubljana je prejemnica zlatega znaka Slovenia Green Destination Gold, slovenskega certifikata zelene destinacije v okviru najvišje, zlate kategorije. Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) je nacionalni program in certifikacijska shema, ki pod krovno znamko SLOVENIA GREEN:

- združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji,
- destinacijam in ponudnikom ponuja konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja,
- skozi znamko Slovenia Green to zeleno delovanje tudi promovira.

Več o zeleni shemi lahko izveste na spletni strani Slovenia Green.

V Ljubljani se s pridobljenimi mednarodnimi trajnostnimi znaki lahko pohvalijo B&B Hotel Ljubljana Park, Hostel Celica, Ljubljanski grad ter agencije Visit Goodplace, Intours in Roundabout.

Ljubljana je bila na seznam 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu organizacije Green Destinations uvrščena že sedmič zapored.

Vključena je tudi v mednarodni program Global Destination Sustainability Index (GDS-Index), na nacionalni ravni pa v Zeleno shemo slovenskega turizma (Slovenia Green).

Središče Ljubljane je zaprto za avtomobilski promet od leta 2008. Površina, ki je zaprta za promet, meri 12ha in je največja v Evropski Uniji.

Staro mestno jedro je tako dostopnejše in prijaznejše za lokalno prebivalstvo in obiskovalce, ki se lahko mirno sprehajajo, občudujejo arhitekturo in uživajo v utripu mesta. Odlična ideja je tudi vožnja z električnim turističnim vlakcem Urban

Kavalir pa je brezplačna oblika prevoza, namenjena predvsem starejšim, gibalno oviranim osebam in turistom.

Na Turizmu Ljubljana s projektom Zelene nabavne verige spodbujamo uporabo sezonskih in lokalno pridelanih živil v nastanitvenih objektih in restavracijah po načelu »iz lokalne njive na lokalno mizo, do gosta".

Projekt, ki se je začel v letu 2015, je primer dobre prakse sodelovanja med lokalnimi gostinci in turističnimi ponudniki v želji, da bi se v mestni turistični ponudbi povečal delež jedi in pijač iz lokalno pridelanih sestavin. 

Ljubljana se ponaša z izjemnim obsegom, kar 542 m2 zelenih površin na prebivalca. Ponuja dostop do narave tako rekoč iz središča mesta in se ponaša s posebnostmi, kakršna je Čebelja pot. 

V mestu je na novo urejenih več kot 100 ha zelenih površin, iz degradiranih urbanih površin pa še vedno nastajajo nove urejene površine.

Več kot 46 % površine mesta prekriva avtohtoni gozd, 75 % vseh površin je zelenih, zavarovanih površin pa je več kot 20 %.

Mesto Ljubljana intenzivno dela na razvoju trajnostnih oblik mobilnosti. Javni prevoz, parkiranje in vse več drugih mestnih storitev je mogoče plačati z enotno brezkontaktno kartico Urbano.

Na voljo je "car sharing" shema Avant2Go, ki omogoča souporabo električnih avtomobilov. Okolju prijazni so tudi avtobusi mestnega prometa, številni med njimi vozijo na metan.

Vozni park LPP je bil od leta 2007 posodobljen s 138 okolju prijaznimi vozili, ki izpolnjujejo najvišje standarde z oznako EURO 5 in EURO 6, več kot tretjino novih avtobusov pa poganja stisnjen zemeljski plin oziroma metan, skupno 68. LPP se usmerja tudi v elektrifikacijo vozil. Za osebe z oviranostmi obstaja storitev ''Prevoz na klic''.

Ljubljana je kolesarjem prijazno mesto. Mestni sistem izposoje koles Bicikelj ponuja izposojo kolesa na avtomatskih postajah v širšem območju okrog središča Ljubljane. Izposoja je tako rekoč brezplačnaProjekt Ljubljansko kolo omogoča preprosto in cenovno ugodno izposojo koles v Slovenskem turističnem informacijskem centru. 

Trenutno je v MOL postavljenih 82 postajališč sistema BicikeLJ, na katerih je 1640 priklopov za kolesa in 820 koles v uporabi.

Mesto s kolesom najbolje izkusite, če se podate na različne kolesarske poti. Obilo možnosti za gorsko kolesarstvo pa se ponuja na Golovcutik ob mestnem jedru.

Junija 2022 bo Ljubljana gostila največji kongres urbanega kolesarstva Velo city.

Ljubljana se ponaša z najvišjim deležem ločevanja odpadkov na ravni gospodinjstev v Evropski Uniji (69,5% leta 2020). Zbiralniki odpadkov v središču mesta so nameščeni pod zemljo.

Ljubljanski regijski center za ravnanje z odpadki - RCERO Ljubljana je največji kohezijski projekt s področja okolja v državi, delovati je začel konec leta 2015 in skrbi za odpadke tretjine Slovenije.
Regijski center sestavljajo objekti za predelavo odpadkov, čistilna naprava za izcedne vode in razširjeno odlagališče.

V letu 2022 mesto uvaja t.i. pametne zabojnike za odpadkeBigbelly, ki so trenutno testno postavljeni na treh pogosto obiskanih lokacijah.

Ljubljana je dostopno mesto. Vse več javnih površin, pa tudi avtobusi mestnega prometa so prilagojeni gibalno oviranim osebam.

Obiskovalcem Ljubljane z gibalnimi oviranostmi je na voljo mobilna aplikacija Ljubljana by Wheelchair.

Mestna občina Ljubljana je v sodelovanju z javnim podjetjem Voka Snaga v mestnem jedru na novo postavila tudi 10 klančin za lažji dostop do nekaterih trgovin in lokalov. 

Na Turizmu Ljubljana razvijamo inovativne doživljajske turistične oglede mesta. Te obiskovalce vodijo izven mestnega jedra in jim prikažejo težje dostopne lokacije.

Taki ogledi so na primer Brko tura, Mojster Plečnik in Dobimo se na plac, ki izpostavljajo trajnostne elemente življenjskega sloga, kot je spoznavanje lokalne kulturne dediščine in tradicionalnih jedi itd.

Na Turizmu Ljubljana si v sodelovanju s prebivalci različnih mestnih četrti in predstavniki kreativnega sektorja prizadevamo spodbuditi razvoj prepoznavnih kulturno umetniških četrti. 

Njegov osnovni cilj je prispevati k izboljšanju ponudbe v območjih izven centra mesta (kulturnih četrteh) in s tem oživiti tamkajšnji utrip.

Skladno z izboljšanjem kakovosti bivanja bodo kulturne četrti postale zanimive tudi za turiste, ki danes v Ljubljani ostajajo dlje časa in si želijo doživeti več njenih obrazov.

Na Turizmu Ljubljana intenzivno delamo na desezonalizaciji turistične ponudbe s spodbujanjem dogodkov, ki presegajo ustaljen okvir turistične ponudbe in ponujajo pristno doživetje mesta.

Primer je vsakoletni kulinarični festival November Gourmet Ljubljana.

Najbolj odmevna priznanja trajnostnim prizadevanjem v Ljubljani

  • V letu 2021 smo v sklopu nagrad Green Destinations Story Awards osvojili drugo mesto v kategoriji »Covid&Tourism Strategy« in sicer s projektom, ki je nastal v času prvega vala epidemije koronavirusa v letu 2020, Kultura prek spleta. Ljubljana se je že sedmo leto zapored uvrstila na ugledni seznam Global TOP 100 Sustainable Destinations in s tem obdržala naslov ene izmed stotih najbolj trajnostnih destinacij na svetu. Mednarodno strokovno žirijo je navdušil projekt KulKul trenutek, s katerim smo pri Turizmu Ljubljana povezali kulturo in kulinariko, pogosta motiva domačih in tujih gostov za obisk mesta. Projekt Zelene nabavne verige, s katerim pri Turizmu Ljubljana uspešno povezujejo lokalne pridelovalce hrane s ponudniki, je bil izbran za zmagovalca na prvi stopnji izbora za najuglednejšo okoljsko nagrado na svetu Energy Globe Awards 2021.
  • Ljubljana je bila v letih 2021, 2020, 2019, 2018, 2017, 2016 in 2014 uvrščena na seznam TOP 100 Sustainable Destinations. Leta 2019 je v okviru tega izbora prejela nagrado v kategoriji Best of Cities, leta 2018 pa v kategoriji Best Destination of Europe. Ljubljana se uvršča v sam vrh največkrat nagrajenih za dosežke na področju trajnostnega turizma. Je tudi edino mesto na svetu, ki je ta naslov prejelo že sedmič.
  • V letu 2020 je največji svetovni založnik potovalnih vodnikov Lonely Planet Ljubljano uvrstil na seznam osmih najbolj trajnostnih mest na svetu. V okviru izbora Evropska prestolnica pametnega turizma je Ljubljana prejela nagrado na področju digitalizacije.
  • Leta 2019 je v okviru najpomembnejše globalne turistične borze WTM London organizacija International Travel & Tourism Awards Ljubljani podelila priznanje za najboljšo kulinarično destinacijo sveta ITTA Best Food Destination Highly Commended. 
  • Ljubljana je leta 2019 že peto leto zapored izpolnila pogoje in prejela zlati znak Slovenia Green Destination Gold, slovenski certifikat zelene destinacije v okviru najvišje, zlate kategorije.
  • Ljubljana je leta 2018 v okviru izbora Evropska prestolnica pametnega turizma 2019 prejela nagrado na področju trajnostnega turizma.
  • Turizem Ljubljana je za razvoj trajnostnega turizma leta 2017 prejel prestižno nagrado WTM Responsible Tourism Award.
  • Ljubljana je leta 2015 prejela nagrado WTTC Tourism for Tomorrow. V okviru Zelene sheme slovenskega turizma je kot prva destinacija v Sloveniji prejela zlati znak Slovenia Green Destination Gold.

Vse nagrade Turizma Ljubljana