Več Okusov Ljubljane

Slovenska nedeljska klasika, ki se je v Ljubljani uveljavila že v 19. stoletju. Počasi kuhana juha iz govejega mesa, kosti in zelenjave, postrežena z rezanci ali bleki – za najboljši okus po domu.

Še en nepogrešljiv del slovenskega nedeljskega kosila. Kuhan krompir, prepražen in pretlačen na čebuli do zlatorumene skorjice je tako popularen, da ima celo svoje Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi.

Življenje v nekdanji Jugoslaviji in obsežne migracije prebivalcev iz južnih delov skupne države so v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja med priljubljenimi jedmi uveljavili burek, pito iz vlečenega testa s skutnim, mesnim, zelenjavnim ali "pica" nadevom.

Poskusite ga lahko pri različnih ponudnikih v Ljubljani. Med meščani sta najbolj priljubljena Burek Olimpija in Nobel burek, dobite pa ga lahko tudi v skoraj vsaki pekarni v Ljubljani.

Štruklji so tradicionalna jed iz tanko razvaljanega ali vlečenega testa z različnimi nadevi, lahko so kuhani ali pečeni. V Ljubljani so se uveljavljani od 17. stoletja kot slana ali sladka jed, danes veljajo za eno najbolj priljubljenih jedi in najznačilnejši izraz gostoljubja.

Različne vrste lahko poskusite v Moji Štruklji Slovenije.

Prosena kaša s kislim zeljem ali repo, ki jo zabelimo z vročo mastjo ali ocvirki, ji dodamo na koščke narezano suho meso ali kranjsko klobaso, je okusna samostojna jed, kot priloga pa se odlično poda k mesnim jedem, še zlasti k svinjski ali telečji krači.

Ljubljansko različico berlinske jedi, ki so jo v hotelu Union pripravljali že leta 1920, sestavljajo na kocke narezan kuhan krompir, prepražen na maščobi s svinjskim, telečjim ali govejim mesom, šunko ali kranjsko klobaso, zalit z mešanico jajc in mleka, da zakrkne.

Žabji kraki, najpogosteje ocvrti v panadi ali pečeni, še danes veljajo za mestno specialiteto, najbolj znani pa so v ponudbi gostilne Pri Žabarju.

Kopuni ali skopljeni petelini so bili sprva grajska specialiteta, pozneje pa so postali ena najprestižnejših perutninskih jedi tudi v mestnem okolju. Po drugi svetovni vojni je njihova raba skoraj zamrla, v zadnjih letih pa se vračajo v sodobno kulinariko. Priprava je bila pogosto zahtevna – meso so najprej dušili, nato sestavili, obdali s plastjo zabeljenega pretlačenega krompirja in zapekli v pečici.

Praznični, nežno sladki kruh, mojstrsko okrašen s ptički, pentljami, cvetjem ali kitkami in premazan z maslom. Izhaja iz vasi Janče na vzhodnem obrobju Ljubljane.

Mušelni zvenijo morsko, a je tak zgolj njihov videz. V lupine jakobovih pokrovač, pomaščenih z maslom, nadevajo mešanico drobno nasekljane teletine, v mleko namočenega kruha, čebule, kisle smetane in rumenjaka, jih premažejo s kislo smetano, posipajo s parmezanom in zapečejo do tanke zlatorumene skorjice.

Zloženka iz krompirja in polenovke ali trske, zapečena v pečici in postrežena s praženim ali dušenim kislim zeljem. Nekoč je bila priljubljena zlasti v postnem in zimskem času.

V telečjem raguju se združi telečje meso s telečjimi jetri, priželjcem in prekajenim jezikom v prefinjeno, a polno jed, ki jo dopolnijo zeleni grah in gobe, zaokroži pa kozarček madeirskega vina. V meščanskih družinah so ga postregli na dva načina: v porcelanastih posodicah ali v posodicah iz pečenega maslenega testa.

Pljučna pečenka ali »mulprata« je bila klasika prazničnega jedilnika premožnejših Ljubljančanov. Najpogosteje so jo pripravljali z omako, imenovano tudi »na lovski način«, k pečenki in omaki pa ponudili kruhove cmoke in vložene brusnice. Jed je bila tudi na jedilniku slavnostnega kosila ob 10. jubilejnem mednarodnem velesejmu v Ljubljani leta 1930.

Sladico iz ajdove kaše, mleka in sliv, ki jo zaokrožajo še dva sladoleda, mlečni vetrci in ajdov drobljenec, je izumil kuharski mojster Igor Jagodic in jo od leta 2015 ponujajo v restavraciji Strelec na Ljubljanskem gradu. Ime sladice se navezuje na prvo kitico znamenite pesmi Franceta Prešerna o lepi Ljubljanki Urški in povodnem možu, ki jo je odpeljal v valove Ljubljanice.

Srnin hrbet se nekaj dni marinira v zmesi zelenjave, začimb in kisa, da postane mehkejši in okusnejši, nato pa se počasi peče. Iz pečenkinih sokov se pokuha aromatična omaka, ki se polije po mesu. K pečenki se priležejo močnati žličniki, kruhovi cmoki, sirovi štruklji ali krompirjevi ocvrtki in solata.

Kuhana ječmenova kaša s fižolom, korenjem, zeljem in suhim mesom je slavna jed v gostilni na vrhu priljubljene ljubljanske izletniške točke na Šmarni gori (669 m).

Ocvrt telečji priželjc, prefinjena jed iz prsne telečje žleze, je zaslovel na svečani večerji po gledališki predstavi leta 1912 v nekdanji restavraciji Fiala. Rezine priželjca povaljajo v moki in jajcu, jih zlato ocvrejo in postrežejo z dušenim mladim grahom.

Gostilna Šestica, ena najstarejših mestnih gostiln (od 1776), je od nekdaj slovela po dveh jedeh – golažu in vampih. Ker so gostje naročali polovično porcijo obojega na enem krožniku, se je uveljavila jed »malo mešano«.

Vas Janče na vzhodu Ljubljane ne slovi le po čudovitih razgledih, ampak tudi svežem sezonskem sadju, tudi jagodah in borovnicah.

Značilna ljubljanska torta je navdahnjena z zgodbo o kuharju, ki je s to izjemno sladico razveselil graščakovo hčer in jo tako dobil za ženo. Recept za torto Ljubljana je skrbno varovana skrivnost, ni pa skrivnost, da je izdelana iz sestavin, značilnih za slovenski alpski, mediteranski in panonski svet – iz ajdove moke, kostanja, bučnih semen, fig, medu, mandljev in čokolade.

Torta iz biskvita, cimetove kreme z dodatkom dolenjskega zaščitenega sadjevca in s sezonskimi jabolki iz ljubljanskih sadovnjakov je nastala v spomin na leto 1905, ko je ljubljanski grad odkupilo mesto Ljubljana od takratne države Avstro-ogrske. Poimenovana je po grajskem stolpu, eni najbolj obiskanih turističnih točk v Sloveniji, leta 2015 pa so si jo zamislili Kavalovi slaščičarji.

Čokoladno-figove slaščice so povezane z zgodbo o največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu (1800–1849), za katerim so otroci klicali: »Doktor, fig, fig!«, ker naj bi jih pogosto obdaroval s tem suhim sadjem. So eno najbolj pogostih protokolarnih in poslovnih daril.

Kupite jih lahko v Čokoladnem ateljeju Dobnik.