Ljubljansko barje

Ljubljansko barje, uvrščeno na UNESCOV seznam svetovne dediščine, je edinstvena pokrajina na pragu Ljubljane. Oglejte si galerijo desetih posebnosti, po katerih najbolj slovi.

View Grid Story

Edinstvena naravna in zgodovinska dediščina © Branko Čeak

Edinstvena naravna in zgodovinska dediščina

Ljubljansko barje je naravno področje močvirij in šotišč, znano po redkih živalskih in rastlinskih vrstah. Meri okrog 160 kvadratnih kilometrov. Zaradi edinstvenih lastnosti močvirskih tal in dna reke Ljubljanice so se na barju ohranila pričevanja vseh zgodovinskih obdobij in kultur.

Reka Ljubljanica © Karel Dolenc

Reka Ljubljanica

Struga reke Ljubljanice na območju Ljubljanskega Barja sodi med najpomembnejša arheološka najdišča v Sloveniji. Arheologi, ki so v njej našli predmete iz različnih zgodovinskih obdobij, od prazgodovine do novega veka, menijo, da je imela reka kultni pomen. Obiščite razstavišče Moja Ljubljanica in se seznanite z njeno bogato dediščino.

Zapuščina Koliščarjev © Matevž Paternoster

Zapuščina Koliščarjev

V prazgodovini je večji del barja pokrivalo plitvo jezero, ob katerem so živeli Koliščarji. V vlažnih barjanskih tleh se je njihova zapuščina odlično ohranila. Najpomembnejše med najdbami, ki so na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana, Narodnem muzeju Slovenije in razstavišču Moja Ljubljanica na Vrhniki, je najstarejše leseno kolo na svetu, izdelano približno med leti 3350 in 3100 pr.n.š.

Kolesarski izleti po Ljubljanskem barju © Jošt Gantar

Kolesarski izleti po Ljubljanskem barju

Ljubljansko barje je idealno za kolesarske izlete po slikovitih manj prometnih cestah in makadamskih poljskih poteh. Med priljubljenimi cilji so Posestvo Trnulja, Iški Vintgar, Podpeško jezero. Za bolj kondicijsko pripravljene priporočamo vzpon na Rakitno ali Krim.

Naravni rezervati na Ljubljanskem barju © Jošt Gantar

Naravni rezervati na Ljubljanskem barju

Nekdanja šotišča na Barju so izginila zaradi izsuševanja in izkoriščanja šote v preteklih stoletjih, a del jih je ohranjen v naravnih rezervatih Goriški mah in Mali plac. V rezervatu Iški Morost lahko opazujete redke vrste ptic, v dolini Drage pri Igu pa se sprehodite po učni poti ob sedmih ribnikih.

Bogastvo redkih živalskih vrst © Davorin Tome

Bogastvo redkih živalskih vrst

Na vlažnih barjanskih travnikih gnezdi 100 različnih vrst ptic, še več pa se jih tam ustavi med selitvami. Na njih med drugim živijo srne, vidre in druga manjša divjad ter kar 89 vrst metuljev. V naravnem rezervatu Iški Morost lahko opazujete redke vrste ptic kot so kosec, veliki škurh, prepelica idr.

Barvito bogastvo rastlinskih vrst © Simon Širca

Barvito bogastvo rastlinskih vrst

Spomladi se barjanski travniki obarvajo v žive barve ekstravagantnih temno rdečih cvetov močvirskih logaric ter rumenih kalužnic. Nato se barve živahno menjujejo skozi vse toplejše mesece z belimi munci, orhidejami, živordečimi kukavicami in še številnimi drugimi vrstami.

Poplave na Ljubljanskem barju © Matevž Lenarčič

Poplave na Ljubljanskem barju

Poplave na Ljubljanskem barju ob spomladanskem in jesenskem deževju ter pozimi so povsem naraven pojav. Reka Ljubljanica in njeni pritoki se napolnijo z izjemno količino vode, ki ne uspe sproti odteči. Poplave ponujajo impresivne prizore, ki jih vsako leto ovekovečijo številni fotografi.

Plečnikova Cerkev Sv. Mihaela v Črni vasi © Miran Kambič

Plečnikova Cerkev Sv. Mihaela v Črni vasi

Cerkev v Črni vasi na Ljubljanskem barju je ena najbolj izvirnih stavb slovitega arhitekta. Zaradi močvirnega terena stoji na pilotih. Zaradi pomanjkanja sredstev za njeno gradnjo je Plečnik dodobra uporabil spretnost lokalnih rokodelcev in reciklirane materiale.

Razgled s Sv. Ane © Jošt Gantar

Razgled s Sv. Ane

Z manjšega hriba, na katerem že od 16. stoletja stoji slikovita romarska cerkvica Sv. Ane, se razprostira izjemen razgled na Ljubljansko barje, hribovja Osrednje Slovenije ter slovenske Alpe, ki se dvigajo za njimi. Do te priljubljene foto točke se povzpnete od Podpeškega jezera.

Točke / 13

Naloži več Nalagam točke