V Cukrarni bodo 30. novembra odprli odmevno razstavo Art Vital, na kateri bodo predstavili skupno delo in življenje priznanega umetniškega tandema Ulaya in Marine Abramović, ključnih akterjev performativne umetnosti. Vstopnice za razstavo so že na prodaj.

Turizem Ljubljana je skupaj z ljubljanskimi ustvarjalci razvil šest novih doživetij, ki odkrijejo obiskovalcem barvit svet ustvarjanja v prestolnici in jim obenem omogočijo, da se v ustvarjalce prelevijo tudi sami. Na doživetjih si bodo sešili majico, oblikovali zapestnico, naredili vezalke, oblikovali kazalko oziroma obesek za verižico, ustvarili nakit in pripomogli k nastanku stripovske slike – vsak kos bo edinstven, pa tudi uporaben. Z novimi doživetji Turizem Ljubljana še naprej krepi vključevanje kreativnega sektorja v razvoj turistične ponudbe, ki je privlačna tako za prebivalce kot obiskovalce mesta.

Kakšna je ljubljanska stripovska scena? Kako se umešča v svetovni trend čedalje večje priljubljenosti stripa kot literarno-umetniške zvrsti? Kakšen je ustvarjalni tok nastajanja stripa? Novo doživetje »Spoznajte strip v Izarjevem ateljeju« vabi v živahen svet stripa, po katerem popelje obiskovalce eden najvidnejših slovenskih striparskih ustvarjalcev Izar Lunaček v striparnici Stripolis v ustvarjalni četrti Poljane. Ob tem pa velja omeniti še na splošno zelo stripovsko obarvan oktober v prestolnici: pred dnevi se je končal osrednji slovenski festival stripa Tinta, prihodnji teden pa v Mestnem muzeju Ljubljana odpirajo pregledno razstavo ob stoti obletnici rojstva največje legende slovenskega stripa Mikija Mustra.

Je Ljubljana evropska prestolnica z največ ustvarjalnosti na kvadratni meter? Mi verjamemo, da je.

Turizem Ljubljana se skladno s smernicami razvoja kulturnega turizma aktivno vključuje v razvojni proces oblikovanja kulturnih četrti izven mestnega središča, ki so identificirane tudi kot potencialna interesna območja za turiste. 

Ljubljana se je v sklopu mednarodnega programa primerjalne analize trajnosti destinacij Global Destination Sustainability Index (Indeks GDS), ki ga organizira mednarodno gibanje Global Destination Sustainability Movement in je namenjen merjenju, primerjavi in izboljševanju trajnostnega razvoja destinacij, prvič uvrstila med 40 najboljših mest na svetu.

Z Jorgom Zupanom, glavnim chefom ter solastnikom dveh pomembnih ljubljanskih sodobnih kulinaričnih postojank Brega in Aftra, smo se pogovarjali o pristopih h kuhanju in gostinskemu poslu, navdihujočih sezonskih sestavinah, vplivih različnih kultur in njihovi vlogi v njegovem ustvarjalnem procesu, ljubljanskih gostih, pogledih na prehranjevanje nekoč in danes in hrani kot veji kulture, pa tudi o vsem, kar skupaj s hrano in pijačo soustvarja izkušnjo obedovanja, ki pusti trajen vtis.

Na Grajskem griču nad prestolnico že stoletja bdi Ljubljanski grad, starodavni varuh številnih skrivnosti in zgodb. Gotovo ste za mnoge že slišali, a obstaja ena, ki je prav posebej žlahtna in zelena. To je grajska vinska zgodba. Na južnem pobočju Grajskega griča namreč v najbolj sončni legi uživa njen glavni junak, grajski vinograd. Njegovih 1050 trt vsako leto obrodi belo in rdeče grozdje sort belpin in rdečegrajec, ki ga jeseni potrgajo, stisnejo in ustekleničijo, da naslednje leto ob Svetem Martinu dozori v grajsko vino.

Regija Osrednja Slovenija je slikovit mozaik kulturne in naravne krajine: od svetovljanske Ljubljane do živahnih krajev in mirnih vasi, od vodnih biserov do zelenih gričev in hribov ter mogočnih gora. Razgibanost regije, ki jo ustvarjajo prestolnica in 24 občin v njenem zaledju, je mogoče v teh dneh spoznavati na fotografski razstavi »Ujeti odmevi osrednjeslovenske regije« v Galeriji na prostem na Jakopičevem sprehajališču. Na ogled bo do 8. decembra.

Kolesarjenje je odličen način za čim (po)polnejše doživetje slovenske prestolnice in njenega zelenega zaledja na aktiven način.

Tudi Slovenijo preči znamenita Jakobova pot, ki se onstran njenih meja nadaljuje do enega najbolj znanih romarskih središč na svetu – Santiaga de Compostele v Španiji. V Ljubljani je stičišče glavnih treh vej poti v Sloveniji: Šentjakobske poti (dolenjske in primorske veje), Ogrske poti (prekmurske in štajerske veje) in Svetovišarske poti (gorenjske veje), na spletnih straneh Turizma Ljubljana pa lahko romarji in pohodniki najdejo informacije o Jakobovi poti v Ljubljani in njenem zaledju.

Vabimo vas, da se podate na odkrivanje slovenske prestolnice in njenega obrobja v zgodovinskem duhu slovitega camina!